Okolje kot mirovna politika

© UNEP

Generalni podsekretar OZN in izvršni direktor programa Združenih narodov za okolje (UNEP) Achim Steiner govori o vplivu podnebnih sprememb na svetovno varnost. Države morajo spoznati, kako bodo podnebne spremembe vplivale na njihovo osebno in nacionalno varnost ter opredeliti načine, ki bodo povečali njihove zmožnosti za spopadanje s spremembami.

Zaradi naraščajočega globalnega segrevanja, sprememb padavin, naraščanja morske gladine in vedno pogostejših in intenzivnejših ekstremnih vremenskih pojavov so začele podnebne spremembe ogrožati mir in varnost.

Čeprav so politična in vojaška vprašanja še naprej bistvenega pomena, se je razširilo pojmovanje miru in varnosti: gospodarske in socialne grožnje, vključno z revščino, nalezljivimi boleznimi in propadanjem okolja danes veljajo za dejavnik, ki resno ogroža mir. Z ekološkega vidika vključitev okoljskega upravljanja v širše razvojne in humanitarne okvire ni več samo možna, marveč nujna za ohranitev varnosti.

Junija 2008 je posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za konflikte Jan Egeland skupaj s strokovnjaki UNEP odšel na posebno nalogo na območje Sahel in prišel do zaključka, da kombinacija propadanja okolja in podnebnih sprememb seje smrt, ogroža življenja in spodbuja negotovost. Kot se je pokazalo v primeru Sahela, podnebne spremembe povečujejo probleme zaradi pomanjkanja virov in nesorazmerno prizadanejo ranljivo prebivalstvo in države, ki so slabo pripravljene za odzivanje na spremembe. Zato podnebnih sprememb ne moremo enostavno opredeliti samo s stališča podnebja, temveč jih je treba obravnavati kot nekaj, kar povečuje grožnje in dodatno vzpodbuja sedanje trende, napetosti in nestabilnosti.

Posledice sprememb okolja na varnost

Na podlagi nedavnega poročila generalnega sekretaja OZN o podnebnih spremembah in možnih vplivov le teh za varnost UNEP meni, da lahko posledice, ki jih imajo podnebne spremembe na varnost, razvrstimo na 5 glavnih, med seboj povezanih razsežnosti:

  • Prva razsežnost je pomanjkanje virov. Skupnosti, ki jim bo šlo za nemoteno oskrbo z vodo, hrano in energijo, se bodo borile za upravljanje vedno bolj pičlih virov in za zaščito dostopa do njih. Lahko se zgodi, da se bodo borbe in napetosti stopnjevale. V Afganistanu, na primer, kjer 80 odstotkov vode dobijo iz snega v gorovju Hindukuš na višini preko 2000 metrov, podnebne spremembe resno ogrožajo nemoteno oskrbo z vodo. Brez upravljanja in drugih mehanizmov za reševanje vprašanja dostopa, sporov in pravične delitve tega življenjsko pomembnega vira, bi lahko vprašanje vode še poslabšalo že tako dramatične razmere, v katerih se trenutno nahaja ta država.

Skupnosti, ki jim bo šlo za nemoteno oskrbo z vodo, hrano in energijo, se bodo borile za upravljanje vedno bolj pičlih virov in za zaščito dostopa do njih.

  • Druga razsežnost je ranljivost obale. Glede na to, da več kot tretjina svetovnega prebivalstva živi na obalnem območju, v 100-kilometrskem obalnem pasu, bi imele podnebne spremembe, zlasti pa naraščanje vodne gladine, katastrofalne posledice za naselja, predvsem če pomislimo na poplave, erozijo obalne črte, pomanjkanje pitne vode in izbruhe bolezni. Za majhne otoške države v razvoju na primer bi narasla morska gladina morda pomenila največjo možno varnostno grožnjo, ki bi ogrozila sam obstoj malih nižinskih držav. Gospodarsko gledano bi lahko naraščanje morske gladine pomenilo tudi zlom obalnega ribištva, turistične in prostočasne industrije ter vitalnih kmetijskih površin, poškodovalo pa bi tudi najpomembnejša pristanišča, kar bi lahko vplivalo na mednarodno trgovino ter povzročilo razširjanje kriznih žarišč preko meja.
  • Tretja razsežnost so vedno hujši ekstremni vremenski pojavi. V zadnjih 20-ih letih so naravne nesreče terjale več kot dva milijona človeških življenj, letno pa so prizadele življenja več kot 200 milijonov ljudi ter povzročile za več kot 1200 milijard dolarjev škode. Orkan Katrina, ki je trajal 24 ur, je povzročil preko 125 milijard dolarjev gospodarske škode. Nobena država si ne more privoščiti takih stroškov leto za letom, še zlasti pa ne države, ki se šele razvijajo, vključno z najslabše razvitimi državami.

© Reuters

Okoljski in gospodarski vplivi podnebnih sprememb ogrožajo svetovno varnost.

  • Preseljevanje je četrta razsežnost. Napovedi o številu ljudi, ki bodo morda morali zapustiti svoje domove zaradi podnebnih sprememb in propadanja okolja do leta 2050, se gibljejo od 50 do 350 milijonov. Spemembe okolja bodo vplivale na preseljevanje na tri načine. Prvič, globalno segrevanje bo zmanjšalo kmetijski potencial in ogrozilo razpoložljivost vode. Drugič, stopnjevanje naravnih nesreč, kot so poplave, neurja ali suša, bo prizadelo vedno več ljudi, ki so slabo opremljeni za spopadanje s spremembami, ter spodbudilo nenadzorovane in obsežne premike prebivalstva. Tretjič, gosto naseljena in nizko ležeča obalna območja bodo stalno poplavljena ali poškodovana, kar bo pripeljalo do tega, da se bodo ljudje morali preseliti, brez možnosti vrnitve, obnove ali ponovnega vključevanja. Če bi se morska gladina dvignila za en meter, bi na primer Maldivi popolnoma izginili. Tako Kiribati kot Maldivi že pripravljajo načrte preseljevanja.

  • Tekmovanje za čezmejne in skupne vodne vire je zadnja razsežnost, ki je v samem središču. Umikanje morja in taljenje kopenskega ledu bi lahko na primer omogočila dostop do prej nedostopnih virov, kot so zaloge nafte in plina na Arktiki, ali do novih kmetijskih površin in tranzitnih poti, kot je koridor sever-zahod, ter s tem sprožila spore glede lastništva in nadzora.

    Tako na primer številne arktične države trenutno preučujejo možnosti, med katerimi so tudi naložbe v vojaško infrastrukturo, da bi si zagotovile lastništvo arktičnega ozemlja in s tem dostop do še nedotaknjenih naftnih in plinskih polj.

Umikanje morja in taljenje kopenskega ledu bi lahko na primer omogočila dostop do prej nedostopnih virov, kot so zaloge nafte in plina na Arktiki.

Povezanost med podnebnimi spremembami in omenjenimi petimi razsežnostmi ni niti neposredna niti deterministična. Drugače povedano, o tem, kako hude bodo posledice za državo, v veliki meri odloča njena zmožnost odziva na varnostne grožnje. Vendar pa je jasno, da krhkim državam ali tistim, ki so že tako prizadete zaradi konfliktov, primanjkuje zmogljivosti za spopadanje s podnebnimi spremembami. Prav te države bodo potrebovale posebno pomoč pri reševanju posledic, ki jih bodo imele podnebne spremembe na varnost. Poleg tega lahko krhke države ali tiste, ki so že prizadete zaradi konfliktov, destabilizirajo sosednje države, ki imajo težave zaradi slabega upravljanja.

Predlog odzivnih strategij

UNEP, ki je opredelil podnebne spremembe, upravljanje ekosistemov in obvladovanje okoljskih razsežnosti nesreč in konfliktov kot glavna vprašanja, je kot prednostne naloge opredelil štiri odzivne strategije:

© Reuters

Zaradi naraščanja temperature Zemlje se bodo skupnosti borile za dostop do življenjsko pomembnih virov, kot je voda.

<

  • Ekosistemsko prilagajanje: Oblikovanje zmogljivosti držav za prilagajanje na podnebne spremembe je glavni pogoj za reševanje in preprečevanje ali zmanjševanje vplivov okoljskih dejavnikov stresa, tako da slednji ne bi sprožili konfliktov ali pripeljali do uničujočih naravnih nesreč. Naložbe v ekosisteme so lahko stroškovno učinkovit način za utrjevanje odpornosti na vplive, ki jih imajo podnebne spremembe.

    Mangrovski ekosistemi,na primer, so bistvenega pomena za zmanjševanje posledic sprememb, saj delujejo kot fizične ovire med skupnostmi in obalnimi nevarnostmi. Dobro gospodarjenje s porečji, s pomočjo struktur proti eroziji in spremljanje porabe lokalne vode bi lahko na primer imela več pomembnih ugodnih učinkov za

  • trajno preživetje ranljivih skupnosti, odvisnih od namakalnega kmetijstva in ribolova,
  • službe za zmanjševanje nevarnosti nesreč na območjih, ki jih pogosto prizadenejo suše, in
  • mehanizme za preprečevanje konfliktov na območjih, kjer vladajo napetosti zaradi pomanjkanja vodnih virov, kot je območje jezera Čad, ki meji na Kamerun, Čad, Niger in Nigerijo.

  • Zeleno gospodarstvo: Z zmanjševanjem podnebnih sprememb, preprečevanjem upada biotske raznolikosti in zmanjšanjem nevarnosti pomanjkanja hrane, vode in energije bi zeleno gospodarstvo lahko obenem ustvarilo nove dinamične industrijske panoge, kakovostna delovna mesta in spodbudilo rast prihodkov. Javna politika lahko pomaga trgom pospešiti prehod na zeleno gospodarstvo in bolje oceniti gospodarsko vrednost naravnih sistemov ter tako upoštevati trajnostni razvoj in okoljske izzive in priložnosti, vključno z zmanjševanjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter financiranjem in prenosom tehnologij v države v razvoju.
  • Krepitev nacionalnega in regionalnega upravljanja:Ranljive države morajo premisliti o tem, kako bi lahko podnebne spremembe vplivale na njihovo osebno in nacionalno varnost ter opredeliti načine za povečanje svojih zmogljivosti za reševanje največjih varnostnih groženj. Pri tem bi jim bila lahko v pomoč partnerstva z ustreznimi agencijami OZN, ki bi jim pomagale preučiti, spremljati in oceniti posledice podnebnih sprememb za posamezne države in regije. Te ocene je treba vključiti v razvojne načrte držav in OZN, sisteme zgodnjega opozarjanja in strategije za zmanjšanje nevarnosti nesreč.

Lahko bi si prizadevali za to, da bi usmerili pozornost mednarodne skupnosti na varnostne grožnje zaradi podnebnih sprememb.

  • Krepitev svetovnega upravljanja: Na svetovni ravni bi si lahko prizadevali za to, da bi usmerili pozornost mednarodne skupnosti na varnostne grožnje zaradi podnebnih sprememb in poglobili mednarodno sodelovanje pri zgodnjem opozarjanju, prepoznavanju in spremljanju varnostnih groženj. To še zlasti velja za države, ki izšle iz konfliktov in v katerih podnebne spremembe pomenijo dolgoročni izziv za obnovo in izgradnjo miru.

Primer: Pobuda za okolje in varnost

UNEP se že od začetka devetdesetih let ukvarja z ranljivostjo za konflikte in nesreče zaradi okoljskih dejavnikov po vsem svetu. Dober primer dela UNEP-a na tem področju je pobuda za okolje in varnost.

Prvi mednarodni odziv Nata na okoljsko (ne)varnost je bil ta, da se je skupaj s še petimi drugimi mednarodnimi organizacijami – UNEP, UNDP, OSCE, UNECE in REC pridružil pobudi za okolje in varnost. Narava tega partnerstva brez primere zagotavlja državam skupni vir strokovnega znanja in sredstev za ocenjevanje in reševanje okoljskih problemov, ki ogrožajo varnost, socialno stabilnost in mir, zdravje ljudi ter trajno preživetje. ‘Okoljski stres’ odpira niz zapletenih vprašanj, ki terjajo večplastne odgovore in jih je možno pripraviti samo v takem skupnem programu.

Nato kot pridružen član prispeva k pobudi za okolje in varnost z izgradnjo zmogljivosti in dviganjem ozaveščenosti s pomočjo svojih standardnih mehanizmov štipendij za sodelovanje v okviru programa znanost za mir in varnost. Nato tudi tesno sodeluje s partnerstvom glede okoljskih dejavnosti, pri čemer ima pred seboj jasen cilj: izboljšati varnost ranljivih območij in v partnerstvo prispevati svoje znanstveno in tehnično znanje.

Štiri območja, na katerih pobuda za okolje in varnost razvija programe za zmanjševanje napetosti in izogibanje konfliktov, so jugovzhodna Evropa, južni Kavkaz, vzhodna Evropa in osrednja Azija. Med ocenjevanjem imajo partnerice vedno v mislih dejstvo, da lahko uničenje in pretirano izkoriščanje naravnih virov in ekosistemov dejansko ogrozi varnost skupnosti in narodov. To mednarodno partnerstvo je ključnega pomena za podporo državam in njihovim prizadevanjem za obvladovanje okoljskih tveganj na podlagi mednarodnega dialoga in sosedskega sodelovanja.

"Podnebne spremembe so grožnja, ki nas lahko združi, če bomo le dovolj modri, da preprečimo to, da nas razdeli."

Če sklenemo: spremembe okolja so vedno večja in večplastna grožnja, za katero predvidevajo, da bo imela v primeru neukrepanja dramatične posledice za človeško civilizacijo. Rezultati konference Združenih narodov o podnebnih spremembah v Kobenhavnu decembra 2009 bodo s tega vidika bistvenega pomena, UNEP pa srčno upa, da bo sprejeta potrebna skupna in ambiciozna vizija glede podnebnih sprememb in varnosti, ki bo omogočala celosten pristop h glavnim varnostnim izzivom 21. stoletja.

Kot je leta 2007 dejala nekdanja ministrica za okolje Združenega kraljestva:"Podnebne spremembe so grožnja, ki nas lahko združi, če bomo le dovolj modri, da preprečimo to, da nas razdeli."

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink