Revija NATO 2009
Številka 2: Nato pri šestdesetih
Številka 3: Pravna država, red in volitve v Afganistanu
Tekoča številka:
Finančna kriza: kakšni so stroški za varnost?
V naslednji številki V naslednji številki
 Video posnetki
 RSS
 Naroči se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
Finančna kriza: kakšni so stroški za varnost?
Ali manjše bogastvo pomeni več konfliktov in manj varnosti? Ob hitrem razvoju finančne krize bomo to kaj kmalu ugotovili. V tej številki Revija NATO proučuje dejstva, številke in mnenja, ki spremljajo sedanje gospodarsko upadanje. Ugotavlja pa tudi, da so vprašanja, kot so pomoč drugim državam, protekcionizem in pomanjkanje virov, ravno tako pomembna kot vojaška poraba.
Tri minute, v katerih vidimo, kako bi finančna kriza lahko vplivala na varnostna vprašanja: od delavcev migrantov do skrajnih političnih skupin.
Kako nas je finančna kriza dosegla – in kam bo vodila? Natov vodilni ekonomist Adrian Kendry je pripravil »voden ogled« poti, ki krizo povezujejo z varnostjo.
Strokovnjaki OZN, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada odgovarjajo na vprašanja o tem, kako bo finančna kriza vplivala na Afganistan, krhke države in globalizacijo.
Že od septembra 2007 je finančni sistem prejemal svarilne znake. Ta fotoreportaža osvetljuje nekatere ključne točke finančnega zloma, ki je sledil.
Revija NATO se je z nagrajenim piscem in profesorjem na Univerzi v Oxfordu pogovarjala o učinku, ki ga bo finančna kriza imela na najrevnejše države na svetu.
Kako bo zategovanje pasu vplivalo na porabo vojaških proračunskih sredstev? In kdaj bo obramba začutila stisko? Dr. Derek Braddon proučuje vplive na države in zavezništva.
Ali gospodarska kriza omogoča ali ovira vzpon Kitajske? In ali se bo zaradi nje Kitajska približala ZDA? Odgovarja strokovnjakinja za kitajsko-ameriške odnose, profesorica Jing Men.
François Melese trdi, da ne smemo podcenjevati vpliva finančne krize na varnost. Poleg tega ga zanima, ali izvira iz zasebnega ali javnega sektorja.
Peter Holmes razmišlja o tem, ali bi v današnji finančni krizi lahko znova prišlo do eksplozivne mešanice protekcionizma, skrajništva in konfliktov iz 30-ih let.
Kriza v finančnem svetu bi lahko utrla pot novim načinom delovanja v svetu energetike, pravita dr. Heiko Borchert in Karina Forster.

Res ni lahko poiskati kar koli pozitivnega, kar se je izcimilo iz zadnje Velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Neverjetno trpljenje, politična skrajnost in v končni fazi svetovni konflikt je najhujše, kar se lahko pripeti.

Slavni ekonomist J K Galbraith je dejal, da je bilo najboljše pri Veliki depresiji to, da nas je posvarila pred tem, da bi zapadli v še eno.

Zdaj se zdi jasno, da tega svarila nismo upoštevali.

Svet je od varne domove zamenjal z ne-varnimi posojili, bike z medvedi in spodbudno stabilnost z zaskrbljujočo negotovostjo.

Nihče, ki je povezan z varnostnimi vprašanji, se ne more pretvarjati, da gre zgolj za finančna ali gospodarska vprašanja. Tudi če bi kdo poskusil, bi kmalu ugotovil, da proračunske, kadrovske in projektne omejitve ne poznajo meja.

Še bolj skrbi iskra, s katero bi gospodarska kriza utegnila zanetiti trenutno mirujoče, a vendar eksplozivne situacije. Ali bo to nekatera območja, države ali celo regije potisnilo preko roba?

V tej številki Revije NATO smo zbrali mnenja tistih, ki poznajo ključne plati sedanje situacije: gospodarstvo, obrambno okolje in ranljiva območja.

Nekatera njihova mnenja vas bodo morda presenetila. Kdo bi na primer pričakoval, da bi kriza lahko pozitivno vplivala na Afganistan?

Tisti, ki še vedno ne verjamete, kaj vse je na kocki, kliknite na prvi video posnetek, ki v samo treh minutah opisuje nekatere izzive.

In za razliko od pretekle depresije uspe najti tudi nekaj pozitivnega.

Paul King