JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Osrednja Azija: mesto spopada moči, politike in gospodarstva

Čeprav naslovnice pogosto polnijo večje ali bolj nestabilne azijske države, se zdaj povečuje zanimanje za vedno bolj pomembne vire, lokacije in zavezništva držav v Osrednji Aziji. Strokovnjakinja za to regijo dr. Tamara Makarenko predstavlja svoje mnenje o tem, kako se to zanimanje odraža.

© Reuters/Sergei Karpukhin

V svetu, ki je vedno bolj lačen energije, viri v Osrednji Aziji privabljajo vedno večje zanimanje.

Na podlagi svojega akademskega in poklicnega ukvarjanja z Osrednjo Azijo od leta 1998 sem ugotovila, da je ta regija neizčrpen vir študij primerov, kako si odnosi med mednarodnimi interesi, legitimnim gospodarstvom, kriminalom in političnim nasiljem nasprotujejo in ali se dopolnjujejo.

To stališče sem si v osnovi izoblikovala na osnovi svoje akademske raziskave o prepletenosti kriminala in terorizma – v kateri sem leta 2000 ugotovila, da je islamsko gibanje v Uzbekistanu dobilo zagon, ker je Jumu Namanganiyi uspelo preplesti (navidezno) legitimne posle s preprodajo drog.

Z leti so se primeri razvili v bolj zapletene operacije, ko je prihajalo do vedno večjega prepletanja poslov, kriminala in političnih interesov. Dokazi v Kirgiziji na primer kažejo na to, da imajo glavni gospodarski sektorji, kljub temu, da so pogosto prepleteni z nezakonitimi dejavnostmi, neomejen dostop do bančnega sistema in privabljajo tuje vlagatelje.

Namesto da bi sprejeli demokratične ideale in tržne mehanizme, ki jih spodbuja in podpira Zahod, kot standardni način za dosego gospodarske rasti in politične stabilnosti, moč, ki so si jo pridobili avtoritarni režimi, oligarhi in kriminalne mreže ovira razvoj v Osrednji Aziji.

Poleg tega zunanji akterji, ki sicer regijo redno grajajo zaradi pomanjkanja demokratičnega napredka ali njene nesposobnosti vzpostaviti nadzor nad kriminalom in naraščajočim ekstremizmom, s svojimi dejanji omogočajo nadaljnji obstoj avtokratske vlade in korupcije, kar posledično spodbuja stanje gospodarske, politične in družbene nestabilnosti.

Osrednja Azija je del različnih bitk, v katerih zunanji akterji izmenično tekmujejo za pozornost in zlasti za dostop do virov.

Geo-gospodarstvo kot nova geopolitika

V zgodovini so Osrednjo Azijo omenjali kot območje, ki leži na križišču med Vzhodom in Zahodom, ugnezdeno med imperiji in mejnimi območji konfliktov in negotovosti (na primer Afganistan, kitajska provinca Xinjiang in Iran). Čeprav so med celotno hladno vojno regijo večinoma pozabili, so hitro ponovno odkrili njeno vitalnost in pomen.

Osrednja Azija je vedno veljala za pomembnega akterja v kaspijski igri za energijo, za povezavo, ki vodi do kitajske energetske varnosti, za poligon ruske politike moči ter za tranzitno območje kriminalnih dejavnosti in verskih strasti, ki so se do konca razvnele v Afganistanu.

Ob upoštevanju teh regionalnih dejstev je Osrednja Azija del različnih bitk, v katerih zunanji akterji izmenično tekmujejo za pozornost in zlasti za dostop do virov. Tekmovanje za nadzor nad regionalnimi viri se pogosto odraža v dvo- in večstranskih gospodarskih in vojaških sporazumih, sklenjenimi z državami Osrednje Azije.

Čeprav ni iluzij glede tega, da zunanji akterji lahko narekujejo pogoje sodelovanja, so elite v regiji spoznale, da lahko nasprotujoče si interese izkoristijo v svojo (pogosto osebno) korist. Zaradi tega se pojmi, kot so pravna država, upravljanje družb in preglednost komercialnega poslovanja, v imenu nacionalnih interesov pogosto zdijo nepotrebni .

Igre politične moči niso več omejene samo na dejanja države, ampak obsegajo sposobnost držav, da uporabijo komercialne interese in se izognejo kazenskemu nadzoru nad gospodarsko sfero ne da bi s tem povzročili večjo kratkoročno nestabilnost. Če posamično preučimo dejavnosti Kitajske, Rusije in ZDA, bi lahko trdili, da je tako vsaka od teh držav pomagala vzdrževati status quo republik v Osrednji Aziji. Dostop do virov in infrastrukture je postal najbolj priljubljeno orodje mehke moči, s katerim se jim zdi, da bodo lahko postopoma povečale svoj vpliv v regiji.

Razširjena strategija Kitajske za Afriko

Prav gotovo je kitajska strategija v Osrednji Aziji, ki je v tej regiji dejavna že od devetdesetih let, večplastna. Vendar se zdi, da osrednje gonilo kitajske politike v regiji zrcali njeno politiko do Afrike. Povedano drugače, Kitajska stalno povečuje svojo prisotnost v regiji s pridobivanjem deležev v energetskih in infrastrukturnih objektih in z zagotavljanjem posojil "brez obveznosti". Tako je Peking na primer pred kratkim privolil, da Astani odobri posojilo v višini 10 milijard ameriških dolarjev, ki se lahko uporabi izključno za razvoj naftne in plinske industrije: korak, ki ga bo Kitajska najverjetneje izkoristila za razširitev svojih energetskih povezav v tej regiji.

Čeprav je Peking sklenil več dvostranskih sporazumov z Dušanbejem, Taškentom, Almatijem in Biškekom, in je dosegel uravnotežen položaj z Rusijo v Šanghajski organizaciji za sodelovanje, je največjo moč pridobil s skrbno usmerjeno strategijo vlaganja. To je očitno v Tadžikistanu, kjer Kitajska sodeluje v industriji aluminija, in v Kazahstanu, s katerim je podpisala ključne komercialne sporazume s podjetjema KazMunaiGaz in Kazatomprom. Evropa je z zaskrbljenostjo začela spremljati kitajske vzorce vlaganj, saj Kitajske tuje neposredne naložbe in dolgoročna posojila v regiji po ocenah znašajo 13 milijard ameriških dolarjev.

© Reuters/POOL New

Vodje držav Šanghajske organizacije za sodelovanje med sestankom te organizacije.

Ruske oligarhične igre moči

Tudi Rusiji je uspelo izkoristiti gospodarsko sfero za utrditev svojega vpliva in moči v Osrednji Aziji. To je zlasti očitno v Kazahstanu – ki je morda edina ruska neposredna povezava z drugimi republikami. Rusija si je utrla pot v kazahstanski bančni sistem prek državnih bank – s posrednim in neposrednim pridobivanjem deležev. Teoretično bo ta politika Moskvi omogočala vplivanje na kazahstansko gospodarstvo z nadziranjem posojil in odločitev o trgovinskem dolgu. Banka Vnesheconombank je na primer dala Astani posojilo v višini 3,5 milijard ameriških dolarjev, ki ga ta lahko uporablja samo za nakup ruskih izdelkov. Možno je tudi, da bo šla kazahstanska banka BTA po poti reorganizacije, ki vključuje morebitno prodajo ruski banki Sberbank.

Kljub osredotočenosti na prevlado na finančnem trgu ruski vpliv narašča tudi v energetskem in premogovniškem sektorju. Družbe, vključno s Polyus Gold in Polymetal, so pridobile znaten vpliv nad nahajališči zlata in bakra, LUKoil pa še naprej povečuje svojo prisotnost. Moskva je na primer ponudila kapital v času krize, kar je družbi LUKoil omogočilo nakup deleža BP v projektu Kaspijskega naftnega konzorcija. Omeniti kaže tudi to, da je predsednik Nursultan Nazarbajev leta 2003 povabil LUKoil k sodelovanju pri zasedanju kazahstanskega sveta za tuje naložbe.

Kljub osredotočenosti na prevlado na finančnem trgu ruski vpliv narašča tudi v energetskem in premogovniškem sektorju. Družbe, vključno s Polyus Gold in Polymetal, so pridobile znaten vpliv nad nahajališči zlata in bakra, LUKoil pa še naprej povečuje svojo prisotnost. Moskva je na primer ponudila kapital v času krize, kar je družbi LUKoil omogočilo nakup deleža BP v projektu Kaspijskega naftnega konzorcija. Omeniti kaže tudi to, da je predsednik Nursultan Nazarbajev leta 2003 povabil LUKoil k sodelovanju pri zasedanju kazahstanskega sveta za tuje naložbe.

Tako Rusija kot Kitajska sta s svojo gospodarsko strategijo za pridobitev vpliva v regiji nehote prispevali k ohranitvi sedanjega političnega statusa quo. Preučevanje različnih poslov, ki so vključevali kitajske ali ruske interese, je potrdilo, da v mnogih primerih pravna država, upravljanje družb in preglednost dejanskega lastništva veljajo za prestižne in zato pogrešljive elemente. Sodelovanje države v komercialnih transakcijah tako skoraj ni povezano s prispevkom k oblikovanju trajne gospodarske rasti. Pravzaprav je več komercialnih transakcij kvečjemu pomagalo ohraniti "državo v senci" in poskrbelo, da ustvarjanje dohodka ni povezano z gospodarskim razvojem, ampak z zagotavljanjem preživetja režima.

Osredotočenost ZDA na varnostne prednostne naloge

Za razliko od Kitajske in Rusije, katerih delovanje v Osrednji Aziji ni omejeno na varnostna vprašanja oziroma to ni njun glavni interes, je večina dejavnosti ZDA v tej regiji po enajstem septembru osredotočenih na zagotavljanje in vzdrževanje sporazumov o vojaških bazah. Prav v teh komercialnih sporazumih ZDA zrcali dejavnosti Kitajske in Rusije, saj je obšla tržne mehanizme, ki jih zagovarja Zahod, za zagotavljanje lastnih nacionalnih prednostnih nalog.

Primer baze Manas v Kirgiziji je dobro dokumentiran primer, ki to potrjuje. Leta 2005 je FBI uvedla preiskavo, v kateri je prišla na dan prevara vredna milijone dolarjev iz naftnih pogodb, ki jih je Pentagon sklenil z družbami, ki sta jih nadzirala sin in svak tedanjega predsednika. Ta trend se je potem, ko je Bakijev zamenjal Akajeva samo nadaljeval, privlačne naftne pogodbe pa se sedaj sklepajo z družbami, ki jih domnevno nadzira sin sedanjega predsednika. ZDA za zagotovitev dostopa (komercialni sporazumi v kombinaciji z večjo pomočjo) ni plačala le visoke finančne cene. Nekateri so celo obtožili Washington, da je zamižal ob mnogih poročilih o nepravilnostih, povezanih z zadnjimi kirgizijskimi predsedniškimi volitvami.

Povečan pomen Osrednje Azije v razmerah po enajstem septembru je ustvaril drugačno resničnost.

Geo-gospodarske igre moči in varnost v Osrednji Aziji

Varnost v Osrednji Aziji še najbolj sodi v rubriko geopolitike, ki se teritorialno uporablja kot prizorišče, na katerem zunanji akterji lahko igrajo politične igre moči. Povečan pomen Osrednje Azije v razmerah po enajstem septembru je ustvaril drugačno resničnost, v kateri pa so osnovne igre ostale nespremenjene, spremenili so se le načini, kako se igrajo. Čeprav neposredni učinki rahlega zasuka konteksta niso očitni, obstaja nevarnost, da bo Osrednja Azija zaradi gradnje gospodarske hišice iz kart bolj neposredno vplivala na regionalno stabilnost.

Dr. Tamara Makarenko

Pojav legitimnih poslovnih interesov in naložbenih priložnosti bo nedvomno še naprej v določeni obliki prispeval k široki gospodarski stabilnosti, podobno kot se je to dogajalo po celotni Osrednji Aziji od neodvisnosti dalje. Vendar se to komercialno okolje obenem postavlja na nestabilne temelje – prekrite s korupcijo, nasprotujočimi si političnimi interesi, državljanskimi nemiri in razočaranjem ter nestabilnostjo, povzročeno s kriminalom. Bogastvo je še vedno v domeni vplivnih, kapital se še vedno pošilja na račune v tujini (kar pogosto olajšuje pretok nezakonito pridobljenega denarja), civilna družba pa lahko samo opazuje domače in tuje politične akterje, ki zasledujejo medsebojno nasprotujoče si politike.

Dokler bodo ZDA, Rusija in Kitajska v regiji igrale geogospodarske igre, se bo ohranjal vtis stabilnosti. V njihovem interesu je poskrbeti, da tako ostane. Kljub temu pa se je treba vprašati o trajnosti te politike in priznati, da bi vsak najmanjši umik interesov iz kakršnega koli razloga lahko deloval kot katalizator, ki bi regijo pripeljal do tega, da bi znova zdrsnila v očitnejšo nestabilnost.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink