Revija NATO 2009
Številka 5: Teroristi in organizirani kriminal: samo posel?
Številka 6: Kako se mora Nato spremeniti (1. in 2. del)?
Tekoča številka:
Prihodnja vloga Azije
V naslednji številki Pomorska varnost: potoni ali splavaj?
 Video posnetki
 RSS
 Naroči se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
Prihodnja vloga Azije
Lahko bi rekli, da se je v 21. stoletju od vseh celin najbolj spremenila Azija. Ob vse večji rasti, številu prebivalcev in cvetočih gospodarstvih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo to odrazilo tudi na področju varnosti. Tu si bomo ogledali le nekaj primerov morebitnih tem – od vloge Kitajske pri spopadanju s podnebnimi spremembami do pomena osrednje Azije za stabilnost regije.

Kitajska: nacionalni interesi, globalni interesi?

Ali je kitajska vojska osrednji del gospodarskih silnic v državi? Pogledali bomo, kaj pomenijo kitajski cilji, ki preraščajo v globalne, za njene oborožene sile, gospodarstvo in tuje partnerje.

Get the Flash Player to see this player.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Ta video posnetek vsebuje avtorsko zaščitena knjižnična gradiva ITN/Reuters, ki so v licenčni uporabi Nata in se smejo za nove produkcije uporabljati le s soglasjem imetnika avtorskih pravic.

Tako Zahod kot Kitajska se pritožujeta nad naraščajočim številom kibernetskih napadov. V tem članku preučujemo, kako obe strani izboljšujeta svojo obrambo.
Kako resno se namerava Kitajska spopasti s podnebnimi spremembami? So bolj pomembni njen industrijski razvoj ali okoljski ukrepi? V naslednjem video posnetku si bomo ogledali obe plati stališč Kitajske.
Poskusi z jedrskimi izstrelki, mogočne vojaške parade in še marsikaj: podobe nekaterih azijskih varnostnih dogodkov povedo veliko. Oglejte si nekaj najboljših.
David Snowdon, ki piše za Business Monitor International, proučuje, kako je vse večja gospodarska dejavnost Kitajske nedeljivo povezana z njenimi varnostnimi perspektivami.
Mnoge od Natovih novih partneric so iz Azije ali njene okolice. Mičito Tsuruoka proučuje, kako vsaka od strani gleda na ta dogovor – in kako imata obe strani od njega korist.
Ali se je lani z iztekom več kot 50-letne vladavine Liberalno demokratske stranke (LDP) rodila nova Japonska? Birgit Huetten ocenjuje, koliko se bodo stvari v državi resnično spremenile.
Čeprav naslovnice pogosto polnijo druge azijske regije, se zdaj povečuje zanimanje za vedno bolj pomembne vire, lokacije in zavezništva držav v Osrednji Aziji

Ko je govora o Aziji, se redko zgodi, da bi zmanjkalo tem. Gre namreč za regijo, ki se ponaša z malopridno jedrsko državo, drugim in tretjim največjim gospodarstvom na svetu, najštevilčnejšim svetovnim prebivalstvom – in še bi lahko naštevali.

In zdaj se zdi jasno, da so celo čezatlantska vprašanja tesno povezana s tem, kar se dogaja v Aziji. In če še niste prepričani, samo povprašajte ljudi, od aktivistov proti podnebnim spremembam do bankirjev na Wall Streetu.

Ironično je, da se medtem, ko so svetovne oči vedno bolj uprte v Azijo (in zlasti v Kitajsko), azijski pogled vedno bolj upira v notranje zadeve. Tako so na primer na Japonskem naslovnice pretežno namenjene notranjim strankarskim težavam nove vlade.

Prav tako bi bilo zmotno, če bi mislili, da običajnega Kitajca skrbijo zunanje zadeve, kot je ameriška prodaja orožja Tajvanu.

V spletni anketa tik pred marčevskim zasedanjem nacionalnega ljudskega kongresa (kitajskega parlamenta) so kitajske državljane vprašali, o katerih temah bi morali razpravljati. Visoka mesta na seznamu niso zasedle teme, kot so Tajvan ali Dalaj Lama, marveč korupcija, razlike v plačah in vrtoglave cene stanovanj.

Na Kitajskem je resnično vsa politika lokalna, če parafraziramo ameriški citat. V tej številki se ukvarjamo s tem, kako zunanjo držo države pogosto narekujejo notranje potrebe. In poslušamo kitajske strokovnjake, ki nam pravijo, da je celotna stabilnost države odvisna od zmožnosti zadovoljiti te potrebe.

Če želimo razumeti ta stališča, moramo to dejstvo nujno upoštevati pri obravnavanju kitajskih stališč o vsem, od podnebnih sprememb do severnokorejskega programa za izdelavo raket. Vse, kar je zunanje, pride na drugo mesto – na prvem mestu je ohraniti državo, njen razvoj in stabilnost.

Kitajski voditelji se zavedajo, da je njihovo glavno občinstvo tisto doma. In pri tem morda preučujejo modrost Konfucija, zlasti njegov citat: "Kadar se razjeziš, pomisli na posledice."

Paul King, urednik

Ko je govora o načrtovanju varnosti,

je pomembno vedeti.

Vedeti, kdo je največji.

Na primer, kdo je največji

tuji vlagatelj v Afganistanu?

Katera država ima

največje število uporabnikov interneta?

Katera država je na prvem mestu

po izpustih ogljikovih plinov?

In katera država

ima največ prebivalcev na svetu?

Za eno od držav

velja vse zgoraj našteto. Dobrodošli na Kitajskem.

Za Kitajsko rast pomeni,

da je razširila svoje interese po svetu.

Kitajske projekte in družbe

danes najdemo na vseh celinah,

vendar pa ta širitev

ni vedno potekala brez zapletov.

Znanih je več incidentov v Afriki,

na primer v Nigeriji, Keniji.

pa tudi na primer v Zimbabveju,

kjer so kitajskim vlagateljem odkrito

grozile politične interesne skupine

pa tudi oborožene skupine.

Da, zgodile so se ugrabitve,

umori,

ugrabili so kitajske ladje

ali pa jih pridržali proti odkupnini.

Afrika pa ni edina,

kjer je prihajalo do težav.

Celo v Pakistanu so

napadali kitajske interese.

Prihajalo je do nepredvidenih dogodkov, napadov na kitajske

cilje v Balučistanu,

v Vaziristanu

in celo v glavnem mestu Pakistana.

Gre torej za precej resne stvari.

Kako pa se je na to odzvala Kitajska?

Po nepotrjenih poročilih

iz Afrike ima

Kitajska tam

svoje lastne varnostne družbe,

ki menda varujejo

plinovode ali energetske objekte.

Vendar pa naložbe v Afriki pomagajo

razvoju držav v razvoju.

Slišal sem Jeffreya Sachsa, ki je izjavil,

da se zdi, da je Kitajska bolj zainteresirana

za razvoj afriške infrastrukture

kot je Zahod kdaj koli bil.

Tako gradijo dodatne železniške proge.

Te so gradili

že v 50-ih in 60-ih letih,

zdaj pa gradijo

ceste, železnice, nogometne stadione,

vladna ministrstva...

Vse je del paketa.

Vendar pa so nekatere od teh koristi

povezane s pogoji.

Če vzamemo za primer

velikanska posojila,

ki jih Kitajska trosi

po Afriški celini,

ugotovimo, da so Kitajci pametni in da obrnejo

ta denar trikrat ali celo štirikrat.

In gre za posojila, ne za donacije.

Ko gre za porabo denarja iz teh posojil,

morajo pogosto izbrati kitajske

izvajalce, ki zaposlujejo kitajske delavce,

in tako naprej.

Tako da ne gre za politične,

temveč za gospodarske obveznosti.

Včasih pa se zdi,

da Kitajska nima prikritih namenov,

ko pomaga afriškim državam,

ki nimajo naravnih virov.

Veliko opazovalcev pravi,

da gre pri kitajskih programih zlasti..

ali samo za vire,

v resnici pa velja nasprotno.

Saj poznate Mali,

državo, ki ji primanjkuje virov.

Kitajci pomagajo prebivalcem Malija

pri gradnji drugega mostu

čez reko Niger.

Prav tako pomagamo Malijcem

pri gradnji centra za boj proti malariji

in zagotavljamo medicinsko opremo

ter zdravila za domačine,

da bi jim pomagali do

brezplačnega zdravljenja te bolezni.

Tukaj ni nobenih

virov za Kitajsko,

ki bi se jih lahko polastila za svoj razvoj.

Vendar pa kljub tem pozitivnim rezultatom

posel ostaja posel.

Kitajska ni nevladna organizacija in če

pogledate stališča kitajskih strokovnjakov,

pa tudi vladnih funkcionarjev,

o njihovem gopodarskem sodelovanju,

po eni strani poudarjajo,

kako zelo pomembno je pokazati,

da še vedno obstaja

zavezništvo jug-jug,

vendar pa je po drugi strani

temeljenega pomena še vedno

to, da moramo skrbeti

za lastne gospodarske interese.

Poleg tega pravijo,

da namesto razgrabljanja virov

Kitajska podjetja

prodajajo na odprtem trgu.

Kitajska podjetja

v Afriki poslujejo.

V Sudanu, na primer, Kitajska

naftna družba na veliko vlaga.

Vendar pa prodaja sudansko nafto

vsem drugim svetovnim trgom

in ne samo usmerja vso nafto nazaj

na Kitajsko za razvoj. Zakaj?

Ker so vse te družbe

tržno usmerjene.

Morajo služiti denar.

Ščitenje in širjenje

kitajskih globalnih interesov

bi lahko kitajski vojski pomagalo

najti novo vlogo.

Taka gospodarstva v vzponu

spoznavajo,

da morajo zaščititi svoje interese,

se braniti pred zaznanimi grožnjami

ter ustvariti status,

simbolični status za razvoj

močne vojaške ali varnostne sile.

Med vojaško elito

vlada velik interes

za opredelitev novih velikih nalog

za Ljudsko osvobodilno vojsko.

Obramba mej

je še vedno zelo pomembna,

prav tako ohranjanje notranje stabilnosti,

vendar pa zdaj potekajo zelo zanimiva

prizadevanja za neke vrste novo,

kot temu pravijo,

zgodovinsko poslanstvo vojske.

Pri čemer netradicionalne varnostne grožnje

gotovo igrajo pomembno vlogo

pri tem iskanju novih nalog.

Da bi

vojska postala bolj neodvisna,

se je Kitajska preusmerila od kupovanja

vojaške opreme v lastno proizvodnjo.

Do sedaj je Kitajska kupovala večino

svoje vojaške opreme od Rusije.

Vsako leto dve milijardi ameriških dolarjev.

Gre torej za precej velik znesek,

vendar pa na to gledajo kot na zelo

strateški, dolgoročen cilj,

imeti svojo lastno,

domačo, neodvisno

vojaško industrijo.

Povsod že lahko vidite,

da Kitajci začenjajo izvažati

svoje vojaške izdelke

drugim državam v razvoju,

tako da je to privlačno tudi zanje.

Kitajsko so obdolžili,

da daje nižje podatke o

stopnji porabe za svojo vojsko od resničnih.

Uradni Kitajski

vojaški izdatki so podcenjeni,

številke so mnogo prenizke, vendar

to ne velja samo za Kitajsko.

V Indiji ali Rusiji

imamo isto težavo.

Brazilski obrambni minister

je pred dvema letoma šel celo tako daleč,

da je izjavil, da je njihov obrambni proračun

treba povečati za 50 odstotkov.

Nihče ni niti trenil.

Kitajci pravijo,

da do razlik prihaja zaradi

različnega

obračunavanja vojaških izdatkov.

Vedno pretiravajo

s kitajskimi vojaškimi izdatki.

V zadnjih letih smo povišali

znesek za vojaške izdatke.

Vendar, kakor vem, se večina...

...denarja porabi za plače

in izboljšanje življenjskega standarda.

To je... Kitajska ima več

kot dva milijona vojakov.

Če se uradniku ali navadnemu vojaku

le neznatno poveča plača,

bo končni znesek zelo visok.

Tudi vrsta opreme

se je spremenila,

saj so se obrambnim

pridružili napadalni projekti.

Danes vidimo, da se Kitajska

veliko ukvarja z raziskavami in razvojem

oborožitvenih sistemov,

ki niso ravno obrambnega značaja.

Najnovejša generacija njenih

vodenih izstrelkov ima ogromen doseg.

Če pogledamo njeno najnovejšo

generacijo protiladijskih raket,

imajo doseg do 200 kilometrov.

Zato po mojem vse to kaže,

da Kitajska postopoma širi

svoj tradicionalni vojaški doseg,

in to je šele začetek.

Lahko da Kitajska povečuje proizvodnjo

lastne opreme, vendar ali je ta uporabna?

Slišal sem vojaške strokovnjake,

kot sem sam, ko so na primer izjavili,

da najnovejša kitajska tehnologija,

G10,

v bistvu temelji na tehnologiji 80-ih let.

Da utegne biti letalonosilka

za enkratno uporabo.

Kitajska meni,

da še zdaleč ne pomeni grožnje,

ampak je že pomagala rešiti

svetovno gospodarstvo med krizo.

Kitajski delež

ameriških vladnih obveznic

znaša približno tretjino

svežnja spodbud ZDA.

Vlada ZDA

že ima velik proračunski primanjkljaj.

Potrebovala je več denarja

za svoj sveženj spodbud,

za spodbuditev

okrevanja ameriškega gospodarstva.

S tega stališča

Kitajska vlaga svoj denar v proračun ZDA.

Gre za reševanje ZDA.

Gre pa tudi za reševanje

svetovnega gospodarstva.

Nov pristop

močnejše globalizirane Kitajske

k njeni zunanji

in varnostni politiki sproža vprašanja.

Ali se bodo zmrznjeni konflikti odmrznili

z njenim kopičenjem vojaške opreme?

Kako bo združila

svoje načelo nevmešavanja

s svojo potrebo zaščititi naraščajoče

število naložb v tujini?

Le malo ljudi pozna vse odgovore, vendar

se jih veliko strinja, da je jasna ena stvar.

Gre za dela, ki so še v teku.

V resnici velja,

da Kitajsko bolj skrbijo

notranji problemi in grožnje

kot zunanji.

Spoznali so,

da so notranja varnostna vprašanja

najbolj neposredna grožnja,

celo prva prednostna naloga.

Notranji upori, terorizem,

celo obvladovanje množic.

Potekajo demonstracije,

množične demonstracije

zaradi okoljskih vprašanj.

Tako da so se seznanili s tem

konceptom netradicionalne varnosti.

Preučujejo jo zelo skrbno.

Tudi sam sem bil vpleten

ali se znašel sredi

nekaterih množičnih demonstracij.

Zdaj prihaja najtežji del,

namreč kako

bolj uravnotežiti rast,

in kako rast usmeriti bolj

v ustvarjanje novih delovnih mest,

kako rast narediti bolj čisto.

Vsi ti izzivi so še pred nami

in mislim, da je to prav gotovo

zadosten razlog za skrb v Pekingu.

Ko je govora o načrtovanju varnosti,

je pomembno vedeti.

Vedeti, kdo je največji.

Na primer, kdo je največji

tuji vlagatelj v Afganistanu?

Katera država ima

največje število uporabnikov interneta?

Katera država je na prvem mestu

po izpustih ogljikovih plinov?

In katera država

ima največ prebivalcev na svetu?

Za eno od držav

velja vse zgoraj našteto. Dobrodošli na Kitajskem.

Za Kitajsko rast pomeni,

da je razširila svoje interese po svetu.

Kitajske projekte in družbe

danes najdemo na vseh celinah,

vendar pa ta širitev

ni vedno potekala brez zapletov.

Znanih je več incidentov v Afriki,

na primer v Nigeriji, Keniji.

pa tudi na primer v Zimbabveju,

kjer so kitajskim vlagateljem odkrito

grozile politične interesne skupine

pa tudi oborožene skupine.

Da, zgodile so se ugrabitve,

umori,

ugrabili so kitajske ladje

ali pa jih pridržali proti odkupnini.

Afrika pa ni edina,

kjer je prihajalo do težav.

Celo v Pakistanu so

napadali kitajske interese.

Prihajalo je do nepredvidenih dogodkov, napadov na kitajske

cilje v Balučistanu,

v Vaziristanu

in celo v glavnem mestu Pakistana.

Gre torej za precej resne stvari.

Kako pa se je na to odzvala Kitajska?

Po nepotrjenih poročilih

iz Afrike ima

Kitajska tam

svoje lastne varnostne družbe,

ki menda varujejo

plinovode ali energetske objekte.

Vendar pa naložbe v Afriki pomagajo

razvoju držav v razvoju.

Slišal sem Jeffreya Sachsa, ki je izjavil,

da se zdi, da je Kitajska bolj zainteresirana

za razvoj afriške infrastrukture

kot je Zahod kdaj koli bil.

Tako gradijo dodatne železniške proge.

Te so gradili

že v 50-ih in 60-ih letih,

zdaj pa gradijo

ceste, železnice, nogometne stadione,

vladna ministrstva...

Vse je del paketa.

Vendar pa so nekatere od teh koristi

povezane s pogoji.

Če vzamemo za primer

velikanska posojila,

ki jih Kitajska trosi

po Afriški celini,

ugotovimo, da so Kitajci pametni in da obrnejo

ta denar trikrat ali celo štirikrat.

In gre za posojila, ne za donacije.

Ko gre za porabo denarja iz teh posojil,

morajo pogosto izbrati kitajske

izvajalce, ki zaposlujejo kitajske delavce,

in tako naprej.

Tako da ne gre za politične,

temveč za gospodarske obveznosti.

Včasih pa se zdi,

da Kitajska nima prikritih namenov,

ko pomaga afriškim državam,

ki nimajo naravnih virov.

Veliko opazovalcev pravi,

da gre pri kitajskih programih zlasti..

ali samo za vire,

v resnici pa velja nasprotno.

Saj poznate Mali,

državo, ki ji primanjkuje virov.

Kitajci pomagajo prebivalcem Malija

pri gradnji drugega mostu

čez reko Niger.

Prav tako pomagamo Malijcem

pri gradnji centra za boj proti malariji

in zagotavljamo medicinsko opremo

ter zdravila za domačine,

da bi jim pomagali do

brezplačnega zdravljenja te bolezni.

Tukaj ni nobenih

virov za Kitajsko,

ki bi se jih lahko polastila za svoj razvoj.

Vendar pa kljub tem pozitivnim rezultatom

posel ostaja posel.

Kitajska ni nevladna organizacija in če

pogledate stališča kitajskih strokovnjakov,

pa tudi vladnih funkcionarjev,

o njihovem gopodarskem sodelovanju,

po eni strani poudarjajo,

kako zelo pomembno je pokazati,

da še vedno obstaja

zavezništvo jug-jug,

vendar pa je po drugi strani

temeljenega pomena še vedno

to, da moramo skrbeti

za lastne gospodarske interese.

Poleg tega pravijo,

da namesto razgrabljanja virov

Kitajska podjetja

prodajajo na odprtem trgu.

Kitajska podjetja

v Afriki poslujejo.

V Sudanu, na primer, Kitajska

naftna družba na veliko vlaga.

Vendar pa prodaja sudansko nafto

vsem drugim svetovnim trgom

in ne samo usmerja vso nafto nazaj

na Kitajsko za razvoj. Zakaj?

Ker so vse te družbe

tržno usmerjene.

Morajo služiti denar.

Ščitenje in širjenje

kitajskih globalnih interesov

bi lahko kitajski vojski pomagalo

najti novo vlogo.

Taka gospodarstva v vzponu

spoznavajo,

da morajo zaščititi svoje interese,

se braniti pred zaznanimi grožnjami

ter ustvariti status,

simbolični status za razvoj

močne vojaške ali varnostne sile.

Med vojaško elito

vlada velik interes

za opredelitev novih velikih nalog

za Ljudsko osvobodilno vojsko.

Obramba mej

je še vedno zelo pomembna,

prav tako ohranjanje notranje stabilnosti,

vendar pa zdaj potekajo zelo zanimiva

prizadevanja za neke vrste novo,

kot temu pravijo,

zgodovinsko poslanstvo vojske.

Pri čemer netradicionalne varnostne grožnje

gotovo igrajo pomembno vlogo

pri tem iskanju novih nalog.

Da bi

vojska postala bolj neodvisna,

se je Kitajska preusmerila od kupovanja

vojaške opreme v lastno proizvodnjo.

Do sedaj je Kitajska kupovala večino

svoje vojaške opreme od Rusije.

Vsako leto dve milijardi ameriških dolarjev.

Gre torej za precej velik znesek,

vendar pa na to gledajo kot na zelo

strateški, dolgoročen cilj,

imeti svojo lastno,

domačo, neodvisno

vojaško industrijo.

Povsod že lahko vidite,

da Kitajci začenjajo izvažati

svoje vojaške izdelke

drugim državam v razvoju,

tako da je to privlačno tudi zanje.

Kitajsko so obdolžili,

da daje nižje podatke o

stopnji porabe za svojo vojsko od resničnih.

Uradni Kitajski

vojaški izdatki so podcenjeni,

številke so mnogo prenizke, vendar

to ne velja samo za Kitajsko.

V Indiji ali Rusiji

imamo isto težavo.

Brazilski obrambni minister

je pred dvema letoma šel celo tako daleč,

da je izjavil, da je njihov obrambni proračun

treba povečati za 50 odstotkov.

Nihče ni niti trenil.

Kitajci pravijo,

da do razlik prihaja zaradi

različnega

obračunavanja vojaških izdatkov.

Vedno pretiravajo

s kitajskimi vojaškimi izdatki.

V zadnjih letih smo povišali

znesek za vojaške izdatke.

Vendar, kakor vem, se večina...

...denarja porabi za plače

in izboljšanje življenjskega standarda.

To je... Kitajska ima več

kot dva milijona vojakov.

Če se uradniku ali navadnemu vojaku

le neznatno poveča plača,

bo končni znesek zelo visok.

Tudi vrsta opreme

se je spremenila,

saj so se obrambnim

pridružili napadalni projekti.

Danes vidimo, da se Kitajska

veliko ukvarja z raziskavami in razvojem

oborožitvenih sistemov,

ki niso ravno obrambnega značaja.

Najnovejša generacija njenih

vodenih izstrelkov ima ogromen doseg.

Če pogledamo njeno najnovejšo

generacijo protiladijskih raket,

imajo doseg do 200 kilometrov.

Zato po mojem vse to kaže,

da Kitajska postopoma širi

svoj tradicionalni vojaški doseg,

in to je šele začetek.

Lahko da Kitajska povečuje proizvodnjo

lastne opreme, vendar ali je ta uporabna?

Slišal sem vojaške strokovnjake,

kot sem sam, ko so na primer izjavili,

da najnovejša kitajska tehnologija,

G10,

v bistvu temelji na tehnologiji 80-ih let.

Da utegne biti letalonosilka

za enkratno uporabo.

Kitajska meni,

da še zdaleč ne pomeni grožnje,

ampak je že pomagala rešiti

svetovno gospodarstvo med krizo.

Kitajski delež

ameriških vladnih obveznic

znaša približno tretjino

svežnja spodbud ZDA.

Vlada ZDA

že ima velik proračunski primanjkljaj.

Potrebovala je več denarja

za svoj sveženj spodbud,

za spodbuditev

okrevanja ameriškega gospodarstva.

S tega stališča

Kitajska vlaga svoj denar v proračun ZDA.

Gre za reševanje ZDA.

Gre pa tudi za reševanje

svetovnega gospodarstva.

Nov pristop

močnejše globalizirane Kitajske

k njeni zunanji

in varnostni politiki sproža vprašanja.

Ali se bodo zmrznjeni konflikti odmrznili

z njenim kopičenjem vojaške opreme?

Kako bo združila

svoje načelo nevmešavanja

s svojo potrebo zaščititi naraščajoče

število naložb v tujini?

Le malo ljudi pozna vse odgovore, vendar

se jih veliko strinja, da je jasna ena stvar.

Gre za dela, ki so še v teku.

V resnici velja,

da Kitajsko bolj skrbijo

notranji problemi in grožnje

kot zunanji.

Spoznali so,

da so notranja varnostna vprašanja

najbolj neposredna grožnja,

celo prva prednostna naloga.

Notranji upori, terorizem,

celo obvladovanje množic.

Potekajo demonstracije,

množične demonstracije

zaradi okoljskih vprašanj.

Tako da so se seznanili s tem

konceptom netradicionalne varnosti.

Preučujejo jo zelo skrbno.

Tudi sam sem bil vpleten

ali se znašel sredi

nekaterih množičnih demonstracij.

Zdaj prihaja najtežji del,

namreč kako

bolj uravnotežiti rast,

in kako rast usmeriti bolj

v ustvarjanje novih delovnih mest,

kako rast narediti bolj čisto.

Vsi ti izzivi so še pred nami

in mislim, da je to prav gotovo

zadosten razlog za skrb v Pekingu.