JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Kitajska in podnebne spremembe: v središču viharja?

Get the Flash Player to see this player.

Ta video posnetek vsebuje avtorsko zaščitena knjižnična gradiva ITN/Reuters, ki so v licenčni uporabi Nata in se smejo za nove produkcije uporabljati le s soglasjem imetnika avtorskih pravic.

Kako resno se namerava Kitajska spopasti s podnebnimi spremembami? So zanjo bolj pomembni industrijski razvoj ali okoljski ukrepi? V naslednjem video posnetku si bomo ogledali včasih nasprotujoče si vtise o stališčih Kitajske.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Kitajska ima zapleten odnos

do podnebnih sprememb.

Omejitve ogljikovih izpustov razume

kot grožnjo svojemu razvoju.

Vendar pa njeni voditelji

vedo tudi, da bi Kitajsko

še zlasti močno prizadele

posledice podnebnih sprememb.

Kitajska v tem trenutku

že povzroča največ izpustov ogljika,

ti pa se bodo še povečali

že v naslednjem desetletju.

Boj proti podnebnim spremembah,

ni dvoma, da je pomemben.

Kljub trditvam o dogovoru o

načelih boja proti podnebnim spremembam

pa hudič ostaja v podrobnostih.

V osnovi in načeloma se Kitajska

in druge države sveta

ne razhajamo.

Na Kitajskem se strinjamo,

da je treba obravnavati podnebne spremembe

na podlagi sodelovanja.

Vendar pa včasih

pride do nesoglasij.

Glavno nesoglasje je glede načina.

Kako se s tem spopasti.

Konferenca v Köbenhavnu

je dokazala, kako težko je

zgladiti vse podrobnosti.

Čas za

uradne izjave je minil.

Čas za ponavljanje

dobro znanih stališč je mimo.

Napočil je čas,

da si stopimo naproti.

Tisto, kar je res igralo

pomembno vlogo na vrhu,

je dejstvo, da Kitajska noče

omejiti svoje rasti z zajezitvami.

Sprejela je, da bo njena

industrija za 45% bolj učinkovita do leta 2020,

da bi zmanjšali emisije,

vendar pa vidi zlasti evropske poskuse

za uvedbo 20-odstotnih fiksnih zajezitev

kot neke vrste prizadevanja, da bi, recimo,

subtilno zaščitili lastno gospodarstvo

in nekako zadušili

rast držav v razvoju.

Zahodne države so

navajene povezovati vse, kar počnejo,

z drugimi državami.

Na primer,

Evropska unija je vedno govorila:

določili smo

ciljne omejitve za emisije.

Če mi naredimo to,

v EU in ZDA,

morate vi, Kitajska, ravnati enako.

Kitajska se tudi zaveda, da zanjo velja,

da se pogaja ne le zase,

pač pa tudi za mnoge

države in gospodarstva v razvoju.

Peking še naprej

pripisuje velik pomen

svojemu tradicionalnemu zavezništvu

s tretjim svetom.

In neke vrste tekmovanje

in napenjanje mišic

v okviru

köbenhavenskega vrha kaže,

da je to zavezništvo še vedno

zelo pomembno za Kitajce.

Stopnja rasti na Kitajskem je ena od pomembnejših

skrbi v okviru globalnih podnebnih sprememb.

Kitajska redno dosega

8- do 9-odstotno rast BDP letno,

proizvede največ avtomobilov na svetu

in odpre novo

termoelektrarno vsak teden.

Razvoja se ne da ustaviti.

Poiskati moramo dobre načine

za varstvo okolja

po eni strani,

in po drugi strani

za razvoj kitajskega gospodarstva,

za izboljšanje življenjskega standarda

revnih,

zlasti ljudi, ki živijo na podeželju,

v oddaljenih krajih Kitajske.

Ampak ali bodo lokalne vlade sledile

okoljskim ukazom Pekinga?

Lokalne vlade,

vlade provinc seveda

zanima izboljšanje,

razvijanje svojih gospodarstev

in pripravljene so narediti vse,

da bodo tovarne še naprej delale,

tudi navkljub

javni zaskrbljenosti zaradi onesnaževanja,

ali za okolje strupenih snovi,

in podobno.

Zdi se, da je bil Peking do zdaj

relativno jasen in odločen na tem področju.

Ne smemo podcenjevati

nadzora Pekinga

nad vladami provinc.

V zadnji dveh letih je vlada

uvedla merila za ocenjevanje

vseh svojih provinc. Tako da

zdaj ne gledajo le na rast BDP

temveč tudi,

kako čista postajajo lokalna gospodarstva.

Kitajska ima

1,3 milijarde prebivalcev

in zdi se,

da se vse več ljudi

začenja zavedati

okoljskih vprašanj.

Če greste na Kitajsko,

celo kmetje v oddaljenih krajih

vedo za varstvo okolja.

Kaj je varstvo okolja?

Kaj pomeni?

Lokalni kmetje vedo.

Oh, voda je onesnažena.

Ribe so pomrle

zaradi onesnažene vode.

Zrak je onesnažen.

Ni več čist v primerjavi z zrakom

izpred morda 20 let.

Glede podnebnih sprememb

ponavadi nisem

tako kritičen glede stanja na Kitajskem.

Če si pogledale, kaj je kitajska

vlada počela,

da bi zajezila emisije,

boste presenečeni.

Kitajska odpira veliko novih

termoelektrarn za proizvodnjo elektrike,

vendar pa zapre 4 stare

vsak teden, da bi bila bolj učinkovita.

Če si pogledate, na primer,

raven naložb

v raziskave in razvoj

ali čiste tehnologije za pridobivanje energije,

je dosegla raven, ki je višja

kot v 27 članicah EU.

Zelena tehnologija in denar

zanjo sta ključna za stališče Kitajske.

To se je očitno videlo v Köbenhavnu.

Ne, mislim,

da je finančno vprašanje zelo pomembno.

Vsaka pobuda, ki jo bodo te države

dale, je dober korak.

Glede drugih dveh ključnih vprašanj,

denarja in tehnologije,

oba ta ključna elementa

nadzorujejo zahodne države.

Razvite države bi morale prevzeti

svojo zgodovinsko odgovornost.

In upamo, da

bodo razvite države vsaj

našle več denarja,

ki ga bodo namenile

za pomoč državam v razvoju v...

...boju proti podnebnim spremembam.

Očitna lekcija z

dosedanjih pogajanj o podnebnih spremembah

je, da Kitajska ne more imeti

politike, ki je enaka za vse.

Potrebe njenih revnih pokrajin

in njenih mest se razlikujejo

od potreb

njenega gospodarstva in njenega okolja.

To bi lahko upoštevali pri naslednjih

pogajanjih ob koncu leta 2010.

Še vedno je veliko izjemno

slabo razvitih provinc,

zlasti v zaledju,

ki bodo imele veliko težav

z novimi smernicami,

saj morajo šele

začeti s svojo industrializacijo,

in bodo seveda

onesnaževale več kot Guangdong,

ki hoče postati

najbolj zelena provinca

in ena od najbolj zelenih

regij v celotni Aziji.

Tik pred

konferenco v Köbenhavnu

je kitajska stran že zelo jasno povedala:

želimo si uspeha.

A to je le začetek

kampanje proti podnebnim spremembam.

Morda bodo naslednjič vse države

imele več izkušenj

pri razmišljanju, kako naprej.

Kitajska ima zapleten odnos

do podnebnih sprememb.

Omejitve ogljikovih izpustov razume

kot grožnjo svojemu razvoju.

Vendar pa njeni voditelji

vedo tudi, da bi Kitajsko

še zlasti močno prizadele

posledice podnebnih sprememb.

Kitajska v tem trenutku

že povzroča največ izpustov ogljika,

ti pa se bodo še povečali

že v naslednjem desetletju.

Boj proti podnebnim spremembah,

ni dvoma, da je pomemben.

Kljub trditvam o dogovoru o

načelih boja proti podnebnim spremembam

pa hudič ostaja v podrobnostih.

V osnovi in načeloma se Kitajska

in druge države sveta

ne razhajamo.

Na Kitajskem se strinjamo,

da je treba obravnavati podnebne spremembe

na podlagi sodelovanja.

Vendar pa včasih

pride do nesoglasij.

Glavno nesoglasje je glede načina.

Kako se s tem spopasti.

Konferenca v Köbenhavnu

je dokazala, kako težko je

zgladiti vse podrobnosti.

Čas za

uradne izjave je minil.

Čas za ponavljanje

dobro znanih stališč je mimo.

Napočil je čas,

da si stopimo naproti.

Tisto, kar je res igralo

pomembno vlogo na vrhu,

je dejstvo, da Kitajska noče

omejiti svoje rasti z zajezitvami.

Sprejela je, da bo njena

industrija za 45% bolj učinkovita do leta 2020,

da bi zmanjšali emisije,

vendar pa vidi zlasti evropske poskuse

za uvedbo 20-odstotnih fiksnih zajezitev

kot neke vrste prizadevanja, da bi, recimo,

subtilno zaščitili lastno gospodarstvo

in nekako zadušili

rast držav v razvoju.

Zahodne države so

navajene povezovati vse, kar počnejo,

z drugimi državami.

Na primer,

Evropska unija je vedno govorila:

določili smo

ciljne omejitve za emisije.

Če mi naredimo to,

v EU in ZDA,

morate vi, Kitajska, ravnati enako.

Kitajska se tudi zaveda, da zanjo velja,

da se pogaja ne le zase,

pač pa tudi za mnoge

države in gospodarstva v razvoju.

Peking še naprej

pripisuje velik pomen

svojemu tradicionalnemu zavezništvu

s tretjim svetom.

In neke vrste tekmovanje

in napenjanje mišic

v okviru

köbenhavenskega vrha kaže,

da je to zavezništvo še vedno

zelo pomembno za Kitajce.

Stopnja rasti na Kitajskem je ena od pomembnejših

skrbi v okviru globalnih podnebnih sprememb.

Kitajska redno dosega

8- do 9-odstotno rast BDP letno,

proizvede največ avtomobilov na svetu

in odpre novo

termoelektrarno vsak teden.

Razvoja se ne da ustaviti.

Poiskati moramo dobre načine

za varstvo okolja

po eni strani,

in po drugi strani

za razvoj kitajskega gospodarstva,

za izboljšanje življenjskega standarda

revnih,

zlasti ljudi, ki živijo na podeželju,

v oddaljenih krajih Kitajske.

Ampak ali bodo lokalne vlade sledile

okoljskim ukazom Pekinga?

Lokalne vlade,

vlade provinc seveda

zanima izboljšanje,

razvijanje svojih gospodarstev

in pripravljene so narediti vse,

da bodo tovarne še naprej delale,

tudi navkljub

javni zaskrbljenosti zaradi onesnaževanja,

ali za okolje strupenih snovi,

in podobno.

Zdi se, da je bil Peking do zdaj

relativno jasen in odločen na tem področju.

Ne smemo podcenjevati

nadzora Pekinga

nad vladami provinc.

V zadnji dveh letih je vlada

uvedla merila za ocenjevanje

vseh svojih provinc. Tako da

zdaj ne gledajo le na rast BDP

temveč tudi,

kako čista postajajo lokalna gospodarstva.

Kitajska ima

1,3 milijarde prebivalcev

in zdi se,

da se vse več ljudi

začenja zavedati

okoljskih vprašanj.

Če greste na Kitajsko,

celo kmetje v oddaljenih krajih

vedo za varstvo okolja.

Kaj je varstvo okolja?

Kaj pomeni?

Lokalni kmetje vedo.

Oh, voda je onesnažena.

Ribe so pomrle

zaradi onesnažene vode.

Zrak je onesnažen.

Ni več čist v primerjavi z zrakom

izpred morda 20 let.

Glede podnebnih sprememb

ponavadi nisem

tako kritičen glede stanja na Kitajskem.

Če si pogledale, kaj je kitajska

vlada počela,

da bi zajezila emisije,

boste presenečeni.

Kitajska odpira veliko novih

termoelektrarn za proizvodnjo elektrike,

vendar pa zapre 4 stare

vsak teden, da bi bila bolj učinkovita.

Če si pogledate, na primer,

raven naložb

v raziskave in razvoj

ali čiste tehnologije za pridobivanje energije,

je dosegla raven, ki je višja

kot v 27 članicah EU.

Zelena tehnologija in denar

zanjo sta ključna za stališče Kitajske.

To se je očitno videlo v Köbenhavnu.

Ne, mislim,

da je finančno vprašanje zelo pomembno.

Vsaka pobuda, ki jo bodo te države

dale, je dober korak.

Glede drugih dveh ključnih vprašanj,

denarja in tehnologije,

oba ta ključna elementa

nadzorujejo zahodne države.

Razvite države bi morale prevzeti

svojo zgodovinsko odgovornost.

In upamo, da

bodo razvite države vsaj

našle več denarja,

ki ga bodo namenile

za pomoč državam v razvoju v...

...boju proti podnebnim spremembam.

Očitna lekcija z

dosedanjih pogajanj o podnebnih spremembah

je, da Kitajska ne more imeti

politike, ki je enaka za vse.

Potrebe njenih revnih pokrajin

in njenih mest se razlikujejo

od potreb

njenega gospodarstva in njenega okolja.

To bi lahko upoštevali pri naslednjih

pogajanjih ob koncu leta 2010.

Še vedno je veliko izjemno

slabo razvitih provinc,

zlasti v zaledju,

ki bodo imele veliko težav

z novimi smernicami,

saj morajo šele

začeti s svojo industrializacijo,

in bodo seveda

onesnaževale več kot Guangdong,

ki hoče postati

najbolj zelena provinca

in ena od najbolj zelenih

regij v celotni Aziji.

Tik pred

konferenco v Köbenhavnu

je kitajska stran že zelo jasno povedala:

želimo si uspeha.

A to je le začetek

kampanje proti podnebnim spremembam.

Morda bodo naslednjič vse države

imele več izkušenj

pri razmišljanju, kako naprej.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink