JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Reševanje sporov: kako to počnejo Afganistanci sami

Afganistanci imajo svoje tradicionalne lokalne načine za reševanje sporov.

Christian Dennys opisuje svoje neposredne izkušnje, ko je spremljal, kako Afganistanci preko lokalnih svetov ustvarjajo svojo lastno pravno državo in mir. Trdi, da bo podpora temu neformalnemu sistemu ključnega pomena v dolgotrajnem procesu, ki bo potreben za to, da bo Afganistan dobil v celoti delujoč pravosodni sistem.

V začetku leta 2008 so Qala-i Farhad, vas v nižavah severno od Kabula, pestili številni ozemeljski spori. Nekateri so se odvijali med lokalnimi družinami, nekateri pa z drugimi vasmi na tem območju. Sčasoma je lokalni mirovni svet začel sodelovati z vsemi stranmi, vključno z nekaterimi mladimi, ki so svoje starše priganjali, naj rešijo svoje spore in najdejo primerne in pravične rešitve. Lokalnih konfliktov v Kalakanu (povezava) s tem ni bilo konec, vendar pa od ustanovitve mirovnih svetov obstaja vsaj forum za njihovo reševanje.

Vrsta sporov, ki jih najdemo v vasi Qala-i Farhad, je običajen pojav v mnogih državah. V Afganistanu pa so pomembni zato, ker zaradi neučinkovitega pravosodja mnogi Afganistanci nimajo dostopa do osnovnega pravnega varstva in se morajo zanašati na neuradne mehanizme reševanja sporov. V Qala-i Farhad so spore reševali člani lokalnega mirovnega sveta, ki so se posebej usposabljali za nenasilno in nediskriminatorno reševanje sporov pri dobrodelni ustanovi Sodelovanje za mir in enotnost (CPAU).

Pomanjkanje dostopa do pravnega varstva je ena od ključnih stisk za mnoge Afganistance. Končno se uveljavlja spoznanje, da bo reforma formalnega pravosodnega sistema trajala veliko let. Vendar pa ni nobenega načrta za zagotavljanje pravice, razen preko formalnega sistema – kar pomeni, da večina Afganistancev še veliko let ne bo imela dostopa do pravnega varstva.

Sklica izredne in ustavne loje džirge (ali velike skupščine) leta 2002 in 2003 sta predstavljala obliko reševanja sporov na nacionalni ravni.

V skoraj vseh skupnostih že obstajajo neformalni pravosodni mehanizmi. Običajno se imenujejo džirga ali šura, kar v bistvu pomeni “svet”. Nekatere skupnosti imajo dolgoletno tradicijo reševanja sporov z lastnimi zakoniki, kot je paštunvali, ki se večinoma uporablja na paštunskem območju. Druge skupnosti uporabljajo drugačne načine. Vendar pa so sestavine neformalnega reševanja sporov več ali manj enake; sveti tožniku dovolijo, da vloži pritožbo ali zahteva odškodnino, obtoženec pa se lahko odzove na zahtevo. Predstavniki skupnosti, običajno lokalni starešine, lastniki zemlje in verski vodje, sprejmejo odločitev, ki lahko vključuje plačilo kazni, ponovno razdelitev zemlje ali obojestransko sprejemljive pogoje za uporabo javnih dobrin, kot je voda.

Obstajajo številni primeri rešitve sporov na ta način. Pravzaprav sta bila sklica izredne in ustavne loje džirge (ali velike skupščine) leta 2002 in 2003 oblika reševanja sporov na nacionalni ravni. Džirge in šure se običajno ne odvijajo na tako visoki ravni, temveč se ukvarjajo z vsakodnevnimi vprašanji večine Afganistancev. Raziskava CPAU na osnovi njenih programov je pokazala, da so ključna vprašanja pri reševanju sporov zadevala zemljo (36%), vodo (14%), zakone/ločitve (15%) in dolgove (15%), ter vrsto osebnih sporov, kot so prometne nesreče (20%).

Ker so sveti lokalni, rešujejo lokalna vprašanja. Raziskava CPAU je pokazala, da je obseg lokalnih sporov tesno povezan s kmetijskim ciklom, saj so spori najpogostejši v času setve, namakanja in žetve. Afganistanci cenijo odzivnost svetov, v nasprotju s formalnim sistemom, v katerem je treba na sodbe včasih čakati vrsto let, zanje pa pogosto plačati tudi podkupnine.

Nato/Isaf

Starešina iz vasi Safidbarah pozdravlja vojaka 207. korpusa Afganistanske nacionalne vojske.

Čeprav so sprte strani tiste, ki zaprosijo za sklic sveta, so znani primeri, ko so drugi nevladni sveti, verski vodje in sosedi pritiskali na sprte družine, naj se obrnejo na svet. Celo lokalni vladni uradi pogosto razumejo, da je včasih neformalni sistem najboljše mesto za rešitev spora, celo glede kaznivih dejanj, kot so rop ali oboroženi napad.

V enem od primerov je član mirovnega sveta slišal, da se je neki moški pritožil okrajnemu guvernerju in lokalnemu sodniku, češ da je bil mož njegove sestre nasilen do nje. V strahu, da se primer ne bi rešil učinkovito, je mirovni svet zaprosil, če bi ta lahko posredoval pri rešitvi med bratom in možem ter možem in ženo. Potrebnih je bilo več sestankov, vendar je mož sčasoma priznal svojo napako, se opravičil in pobotal s svojo ženo in svakom.

To še ne pomeni, da družina ne bo potrebovala nadaljnje podpore, da se družinsko nasilje ne bi ponovilo, vendar pa je bila rešitev hitra in je pripeljala do očitne spremembe vedenja.

Očitno je, da morajo izboljšave pri reševanju lokalnih sporov z usposabljanjem in ozaveščanjem članov sveta potekati preko afganistanskih organizacij ali vlade.

Lokalni konflikti niso imuni na spremembe, ki se odvijajo drugod po državi, tako da nanje vplivajo nestabilnost, oboroženi spopadi, trgovina z drogami, suše in premiki prebivalstva. Primer v okraju Sayedabad v provinci Vardak se je nanašal na dva poveljnika iz strank džihada, ki sta nasprotovala razvojnim dejavnostim na njunih območjih, ker sta menila, da bo to v korist drugi strani. Preko usposabljanja je lokalnim prebivalcem uspelo združiti poveljnika in ju pripraviti, da še sama opravita usposabljanja. Dnevi usposabljanja so bili napeti, vendar pa sta poveljnika s tem, ko sta sedela v istem prostoru, začela bolje razumeti drug drugega. Po končanem usposabljanju sta se dogovorila, da bosta sodelovala pri razvoju okraja.

Lokalni mehanizmi reševanja sporov ne ponujajo hitre rešitve in ne dajejo vedno pravilnih razsodb. Veliko skupin, vpletenih v reševanje konfliktov, džirge in šure, so se v zadnjih 30 letih konfliktov spremenile, tako da ne delujejo več v interesu skupnosti, temveč vplivnih posameznikov. Poleg tega džirge in šure pri svojem odločanju niso vedno upoštevale stališč žensk in marginalnih skupin, kot so mladi, saj delujejo skladno z lokalnimi in verskimi tradicijami.

Nato/Isaf

Afganistanski starešine so sestavni del procesa odločanja in reševanja konfliktov v Afganistanu.

Očitno je, da morajo izboljšave pri reševanju lokalnih sporov z usposabljanjem in ozaveščanjem članov sveta potekati preko afganistanskih organizacij ali vlade, ki lahko delujejo poleg svetov in se tako učijo. Usposabljanje mirovnega sveta 25 članov v skupnosti je zelo poceni, vendar pa omogoči skupnosti dostop do pravnega varstva. To pa je ključnega pomena, saj bodo formalni pravosodni sistem, sodišča, sodniki in policija potrebovali vrsto let, preden bodo usposobljeni za opravljanje svojega dela.

Česar se mnogi v mednarodni skupnosti morda ne zavedajo, je, da tudi razvoj in pomoč sama lahko izzoveta nove konflikte. Izkušnje v Vardaku in Badakšanu so pokazale, da so mirovne svete prosili, naj pomagajo posredovati v sporih predvsem glede vode in projektov namakanja, ki so jih financirali programi kot je Nacionalni solidarnostni program

Vloga mednarodne skupnosti, povezana z reševanjem sporov in lokalnimi sveti, je občutljiva. Najlažja in najboljša pot bi bila, če bi poskrbeli za to, da bi programi razvoja in pomoči upoštevali načeli »ne delaj nič škodljivega« in ublažitve spora. Neposredno posredovanje v svetih pa je lahko težavno, saj člani večine svetov ne želijo imeti občutka, da so tam, ker jih plačuje ali tam želi mednarodna skupnost – velikokrat so tam zato, ker želijo služiti svoji skupnosti in ohranjati pravico.

Vendar pa obstaja vloga pri nudenju podpore osnovni skupini inštruktorjev ali organizacij, ki lahko svetom posredujejo dodatna znanja. Te posredne podpore je bilo do sedaj premalo, zato je še veliko možnosti za razširitev reševanja sporov na ravni ljudstva, da bi zagotovili osnovno zahtevo afganistanskih prebivalcev – pravico.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink