JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Varnost in volitve v Afganistanu: zakaj so neločljivo povezane

Opazovalec volitev v Afganistanu preverja registracijsko kartico volivca.

Čeprav na prihajajočih volitvah sodeluje veliko akterjev – med drugim nacionalnih, tujih in plemenskih – bi lahko vprašanje varnosti samo prevzelo osrednjo vlogo, trdi profesor Wadir Safi s kabulske univerze.

Leta 1964 je Afganistan končno dobil ustavo. Ta je zagotavljala ljudske pravice, vendar samo na papirju. V svojem desetletju demokracije je bil Afganistan miren, njegova neodvisnost, ozemeljska celovitost ali suverenost pa niso bile ogrožene.

Kljub temu pa so bile parlamentarne volitve v tem obdobju v celoti zaznamovane z nelegitimnim vmešavanjem z vrha. Prizadevali so si, da bi vključili podpornike kralja. To pa je pripeljalo do še več vmešavanja tujih držav. In na koncu so s tem utrli pot vojaškim prevratom in tuji agresiji v podporo posameznim režimom v Afganistanu.

Kar je sledilo temu, zadnjih 30 let v Afganistanu, je privedlo do nadaljnjih krutih dejanj, izgube človeških virov, naraščajoče nepismenosti, gospodarske odvisnosti, avtokratske mentalitete in verskega fundamentalizma, ki se uporablja za politične cilje.

Ob upoštevanju tega se postavlja vprašanje: ali smo lahko prepričani, da bodo v danem varnostnem okolju prihajajoče volitve svobodne in poštene? Odgovor je na dlani: ne!

Naši ljudje, razrvani zaradi vojn, živijo v senci korupcije in podkupljene vlade. To je med Afganistanci na splošno povzročilo nezadovoljstvo, nezaupanje in brezup.

Zakaj? Prvič, zato ker se ljudje samo v varnem okolju počutijo svobodne, neobremenjeno razmišljajo in neodvisno izražajo svoje misli. Ti pogoji za večino afganistanskega ozemlja in prebivalstva še niso izpolnjeni.

To je očitno iz dogodkov na področju varnosti, gospodarstva, splošne obnove družbe, pravosodja in pravne države. Naši ljudje, razrvani zaradi vojn, živijo v senci korupcije in podkupljene vlade. To je med Afganistanci na splošno povzročilo nezadovoljstvo, nezaupanje in brezup. Posledično pa se je tem povečala negotovost in podpora oboroženih sovražnikov režima.

Darko Željkovič/NOMAD

Namen volitev je pomagati Afganistancem ponovno prevzeti nadzor nad svojo državo.

Dokler se s temi sovražniki ne bomo srečali in jih pripeljali na pogajanja s pomočjo vojaškega pritiska ali aktivne diplomacije (ali obojega), volitve ne morejo biti niti svobodne niti poštene. Zlasti ne, če so ti isti sovražniki zagrozili, da bodo napadli tiste, ki bodo sodelovali na prihajajočih volitvah. Veliko praktičnih primerov iz preteklosti kaže na to, da so sposobni takih dejanj.

Drugič, danes je resnična moč v vseh afganistanskih 34 provincah večinoma v rokah neodgovornih vodij oboroženih kriminalcev, ki so povezani z visokimi uradniki osrednje vlade v Kabulu. Z drugimi besedami, vidimo lahko 34 slik in kopij tega, čemur smo priča v Kabulu. Tisti, ki nasprotujejo njihovim ukazom ali delujejo neodvisno, so mrtvi. In ni je komisije ali uradnega pravosodnega organa, ki bi te kriminalce lahko pripeljal pred roko pravice.

To pa zopet povzroča negotovost v družbi s šibko administracijo. Menim, da so zaradi tega nekatere družine žrtev prisiljene zbežati in se pridružiti vrstam oborožene opozicije. Tako postanejo poceni verski ali gospodarski talci, pripravljeni zagrešiti kakršen koli zločin kot odgovor na to, kar se dogaja v državi. Te žrtve ne samo da se ne udeležujejo volitev, ampak želijo od tega odvrniti tudi druge.

Tretjič, še nobenega vojnega zločinca ali kršitelja človekovih pravic niso pripeljali pred roko pravice. Mnoge prebivalci Afganistana dobro poznajo. Afganistanci zaradi neučinkovite vlade še vedno živijo v plemenski ureditvi (in so tako živeli desetletja). To so še podkrepili prosovjetsko naravnani režimi, ki so ljudi ločevali glede na etnično pripadnost, jezik, zemljepis, vero in politiko – tako so bolj ubogali. Različnim afganistanskim etničnim skupinam so celo dali orožje, da bi ga uporabili proti drugim.

Torej, brez pravice ni miru! Prevladujoča krivica v družbi pomeni, da ljudje niso varni in da ne morejo zaupati režimu. To pa preprečuje svobodne in poštene volitve v državi.

Celo med pismenimi je odstotek politično zrelih minimalen.

Četrtič, nepismenost. V Afganistanu je bil odstotek pismenosti vedno nizek. Pravzaprav se je po vseh vojnah še zmanjšal. Med razlogi za to je večje število beguncev in razseljencev. Okolje, v katerem prevladuje primitivno kmetovanje, kjer ni sodobne industrije in vlada splošna gospodarska negotovost, ne spodbuja učenja branja in pisanja. V družbi, ki jo pestijo trgovina z ljudmi, mafija, ki tihotapi mamila, in ljudje, ki se za denar podrejajo politični in verski volji drugih, je pomembnejše preživetje iz dneva v dan. Celo med pismenimi je odstotek politično zrelih minimalen.

Petič, tudi prisotnost tujih enot je dejavnik, pa naj bo zaradi varnosti ali boja proti mednarodnemu terorizmu. Ker se oboroženi sovražniki režima in tuje sile v Afganistanu stalno bojujejo, uporniki zaživijo v istih domovih kot preostalo prebivalstvo. Tak položaj terja več žrtev med civilisti kot med uporniki; če že ne fizičnih, pa duševnih in psiholoških. To povzroča nezadovoljstvo in nasprotovanje režimu, posledično pa je to voda na mlin tistim tujim elementom, ki si želijo nadaljevanja vojne v Afganistanu zaradi svojih nacionalnih interesov.

Isaf/Nato

Afganistanska varnost bo znova na preizkušnji med letošnjimi volitvami.

Šestič, to odkrito (ali prikrito) vmešavanje sosednjih ali drugih tujih držav v afganistanske volitve z namenom vplivati na prihodnjo vlado še bolj ogroža svobodne in poštene volitve. Zakaj? Ker se veliko oseb, zasvojenih z močjo, raje zanaša na denar in orožje teh zunanjih sil kot spoštuje dejanske glasove svojih državljanov.

Na koncu pa: ne uničimo podobe resnične demokracije tako, da le-to uveljavljamo z lažnim in goljufivim procesom. Afganistan dela prve korake proti volitvam. Potrebuje pravico do samoodločanja, tako da bodo Afganistanci izbrali pravo socialno-ekonomsko-politično pot za svoje lastne gospodarske, socialne in kulturne razmere, prežete z zgodovinskimi in tradicionalnimi vplivi.

To je zlasti pomembno v tem obdobju po hladni vojni, ko slišimo spodbude celotnemu svetu, naj se na poti k bodoči blaginji oklepa demokratičnih vzvodov, kot so volitve. To je tisto, po čemer hlepijo Afganistanci v naši od vojn razrvani državi, in to je edina pot iz vsega tukajšnjega zla. Varnost je torej nujna za vzpostavitev resnično demokratično izvoljenega režima.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink