JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Proces reforme pravosodja v Afganistanu: v interesu vseh

David Nauta proučuje, kaj je treba spremeniti v afganistanskem pravosodnem sistemu – od korupcije to neprimernih zaporov. Analizira tudi, kako sta se afganistanska vlada in mednarodna skupnost lotili potrebnih reform.

Nato/Isaf

Strukture za zagotavljanje pravne države in reda v Afganistanu še vedno zahtevajo nadaljnji razvoj in pozornost.

Stanje, v katerem je Afganistan danes, delno lahko pripišemo temu, kako ga je mednarodna skupnost obravnavala. Potem ko se je umaknila Sovjetska zveza in so kasneje državo zapustili ZDA, Saudska Arabija in Pakistan, je sta v Afganistanu zavladali velika nestabilnost in revščina. Zaradi nedavnega vzpona islamskih skrajnežev in napadov teroristov na ZDA igra Afganistan pomembno vlogo v mednarodnih odnosih. Ves svet zdaj izkazuje močan interes za obnovo, dolgoročni razvoj in izogibanje nadaljnjim konfliktom v Afganistanu.

Zdajšnja zavezanost mednarodne skupnosti za razvoj Afganistana se kaže v nenehnih prizadevanjih misije Natovih sil Isaf (Sil za mednarodno varnostno pomoč), Misije Združenih narodov za pomoč v Afganistanu (UNAMA), obljubljenih finančnih sredstvih držav G8 in mednarodnih organizacij ter v sodelovanju na stotine nevladnih organizacij.

Vendar pa je zaradi nenehne grožnje cvetočega gospodarstva, ki temelji na prodaji drog in kriminalu, ter napadov nasprotujočih vojaških sil ponovna izgradnja Afganistana kot varne in stabilne države velik izziv.

Premalo je ljudi, ki bi lahko sprožili demokratične reforme, nekatere lokalne tradicije pa povzročajo precej razširjeno marginalizacijo glede na spol, socialni položaj ali etnično pripadnost.

Visoka stopnja korupcije, kriminala in civilnih nemirov je odraz strukturnih, temeljnih vzrokov za konflikt. Slabo upravljanje, odsotnost pravne države in nespoštovanje temeljnih pravic je le nekaj od vprašanj, ki jih je treba razrešiti, da bi se izognili nadaljnjim konfliktom in nemirom. Afganistanska vlada in mednarodna skupnost se sicer osredotočata na te temeljne vzroke, vendar pa so afganistanske strukture upravljanja še v povojih in ne zmorejo zajeziti politične negotovosti. Premalo je ljudi, ki bi lahko sprožili demokratične reforme, nekatere lokalne tradicije pa povzročajo precej razširjeno marginalizacijo glede na spol, socialni položaj ali etnično pripadnost. Zadnji primer je predlog zakona, ki bi uzakonil posilstva v zakonski zvezi.

Razvojne prednostne naloge in reforma pravosodja

Afganistanska vlada je pripravila razvojno strategijo za odpravljanje teh temeljnih vzrokov za nestabilnost pod imenom Afganistanska nacionalna strategija razvoja (ANDS). Ta temelji na Razvojnih ciljih ZN za novo tisočletje in služi kot strateški dokument za zmanjšanje revščine.

Nato/Isaf

Usposabljanje bo imelo ključno vlogo pri izgradnji afganistanskega pravosodnega sistema.

Strategija ANDS je razdeljena na 3 stebre dejavnosti:

  • varnost
  • upravljanje, pravna država in človekove pravice ter
  • gospodarski in družbeni razvoj
.

To pomaga pri razvrščanju razvojnih potreb po kategorijah, pomaga pa tudi opredeliti področja dela in sodelovanja ministrom, donatorjem, mednarodnim organizacijam in NVO ter afganistanski civilni družbi.

Reforma pravosodja, ki je del drugega stebra, se je začela z usposabljanjem afganistanskega sodstva in kodifikacijo zakonov. S tem je bil dosežen pomemben napredek pri številu usposobljenih kadrov in zavedenih zakonov.

Dejavnosti donatorjev žal nikoli niso bile usklajene z afganistanskimi pravnimi ustanovami, zato jih Afganistanci niso sprejeli za svoje. Posvetovanja z afganistansko vlado so bila neustrezna in le malo pozornosti je bilo posvečene vladnim ciljem in prednostnim nalogam.

Skrb vzbuja tudi vprašanje, ali bodo prizadevanja, vložena v usposabljanje, prinesla težko pričakovani pravosodni sistem. Močno razširjena korupcija v pravosodnem sistemu preprečuje pravilno izvajanje zakonodaje in omogoča bogatim vodjem trgovine z mamili in vplivnim upornikom, da nekaznovano ostanejo na svobodi. Afganistanska vlada je naredila določene korake proti temu s sprejemom protikorupcijske zakonodaje, vendar pa ostaja izziv, ali se bodo v bližnji prihodnosti zgodile spremembe. Nekatere rezultate bomo morda videli, ko bo afganistansko gospodarstvo postalo dovolj močno, da bo lahko zagotavljalo konkurenčne plače policistom in sodstvu. Policist v patrulji zasluži okoli 5.000 afganijev (100 USD) na mesec, medtem ko znaša povprečna afganistanska plača okoli 40 USD mesečno. Po drugi strani pa afganistanska družina z gojenjem maka zlahka zasluži okoli 600 USD mesečno.

Afganistanci pri svojem sistemu hvalijo pojem “pravičnosti” in raje uporabljajo neformalni sistem, saj velja formalni vladni sistem za močno skorumpiranega.

Vključevanje šeriatskega prava v pravosodni sistem

Ker ni delujočega formalnega pravosodnega sistema, uporabljajo Afganistanci bolj tradicionalne in neformalne prakse uveljavljanja pravice. Bonski sporazum priznava obstoj take prakse, vendar pa poudarja, da se ta sistem ne bo uporabljal, če ni v skladu z določbami afganistanske ustave ali mednarodnimi pravnimi standardi.

Večina sporov, ki jih rešujejo džirge – izvoljeni predstavniki okoliških vasi – so civilni spori, manj je družinskih sporov in kazenskih primerov, pri čemer kot vir prava uporabljajo lokalne običaje in šeriat. Med izvršilnimi ukrepi so družbeni pritisk in napotitev na civilne izvršilne organe. Afganistanci pri svojem sistemu hvalijo pojem “pravičnosti” in raje uporabljajo neformalni sistem, saj velja formalni vladni sistem za močno skorumpiranega.

Nato/Isaf

Pravna država in red v Afganistanu: brez njiju ne more obstati nobena varna država.

Negativna plat neformalnega sistema pa je, da ne zahteva stare decisis niti objave odločitev. Zato med Afganistanci vlada občutek arbitrarnosti in nedoslednosti. Prav tako se očitno razlikuje od večine zahodnih procesnih sistemov, na primer glede pomena pričanja žensk, ki velja za manj zanesljivo.

Neformalne sodne prakse močno vplivajo na življenje posameznikov in skupnosti. Čeprav ne izpolnjujejo mednarodnih standardov človekovih pravic, bi bilo narobe, če bi sistem odpravili. V državah, ki so izšle iz konfliktov, kjer formalni mehanizmi izginejo ali ne delujejo, so neformalni sistemi prevzeli to vlogo in so pogosto ključni za ponovno vzpostavitev določene stopnje pravne države. Ti sistemi igrajo pomembno vlogo v širšem pravosodnem sistemu.

Gre za učinkovit način zmanjševanja konfliktov, saj se bolj osredotočajo na pogajanja ali posredovanje v sporih, ne pa toliko na kontradiktorne rezultate zmagovalcev in poražencev formalnega sistema sodišč. V Afganistanu je neformalni sistem manj skorumpiran in ljudje bolj zaupajo vanj.

Realno gledano bi ponovna vzpostavitev sistema sodstva zahtevala vsaj dve desetletji. V vmesnem obdobju predstavlja neformalni sistem alternativo, ki bi jo kazalo upoštevati. Kasneje pa bi bilo treba razviti nove strategije, ki bi izkoristile prednosti neformalnih struktur, in obenem spodbujati ustrezne reforme.

Po zahodnih standardih se gibljejo pogoji v mnogih centrih za pridržanje in prevzgojnih zavodih od neprimernih do ponekod izjemno slabih.

Navidez relativno bolj enostavna naloga je obnova prevzgojnih zavodov. Žal po 30-ih letih konfliktov v Afganistanu ni presenetilo, da so bile ugotovitve Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca (ICRC) glede fizičnega stanja zaporov negativne. Njegove ugotovitve:

  • celice so pogosto prenatrpane in slabo vzdrževane,
  • nekatere pridržane osebe nimajo rednega ali sploh kakršnega koli dostopa na prosto,
  • hrana je slabe kakovosti,
  • vodstvo zaporov ne more zagotoviti določene stopnje zasebnosti,
  • zaradi higienskih problemov pridržane osebe pogosto zbolevajo,
  • objekti ostajajo enostavni in zadoščajo zgolj osnovnim potrebam, kot je tekoča čista voda in delujoče sanitarije.

Po zahodnih standardih se gibljejo razmere v mnogih centrih za pridržanje in prevzgojnih zavodih od neprimernih do ponekod izjemno slabih. Obstajajo posebni programi za izboljšanje teh razmer, ki pa se skušajo običajno odzivati na krize, namesto da bi obravnavali problem na nacionalni ravni.

Celovit pristop

Na začetku vojne v Afganistanu Združeni narodi niso prevzeli vodilne vloge, v nasprotju z njihovimi številnimi drugimi misijami. Omejili so se zgolj na vlogo koordiniranja. Ta pristop bi lahko bil uspešen, vendar pa morajo ZN koordinirati ne le na operativni, temveč tudi na strateški ravni. Četudi se UNAMA usklajuje z Isafom, vodji programov vodilnih držav G8, Eupolom in drugimi, morajo ZN usklajevati svoja prizadevanja na ministrski ravni G8, Nata in EU, da si zagotovijo finančna sredstva in zaveze ter dorečejo strateške rezultate.

Primer, kjer bi usklajenost lahko bila boljša, je prvotna komisija za pravosodno reformo, ki ni bila uspešna, ker potrebni deležniki niso pokazali dovolj zavezanosti. Pravosodni sektor je prejel le majhen del sredstev, namenjenih reformnim projektom. Pomanjkanje sredstev postavlja na kocko uspešnost reforme pravosodnega sistema v Afganistanu.

Nenazadnje pa popolna vključitev tradicionalnih mehanizmov za reševanje sporov in šeriatskega prava v afganistansko zakonodajo predstavlja ogromen problem. Neformalni sistem sodnega odločanja lahko igra dragoceno vlogo pri reševanju manjših in nekazenskih sporov, kazenske primere pa mora prepustiti vladi. Mednarodne standarde je treba vgraditi v zakonodajo in prakso vseh vidikov afganistanskega pravosodnega sistema. Vendar pa je nedavno predlagana uzakonitev posilstva v zakonski zvezi že sprožila dvome o tem, ali so metode, ki so jih do sedaj uporabljali pri nudenju pomoči afganistanski vladi, prava pot naprej.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink