JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Izzivi afganistanskih volitev: ali bi lahko sledile sedanjim polarizacijam in etničnim delitvam?

Etnična lojalnost bi lahko bila odločujoči dejavnik na volitvah v Afganistanu.

Ali lahko volitve v Afganistanu presekajo etnične delitve v državi? Glede na moč plemenskih strank dr. Majodin Mehdi ocenjuje možnosti za resnično afganistanske volitve.

V večini držav so volitve način za doseganje dokončne rešitve za izzive, s katerimi se soočajo politiki in državniki. Najpomembnejše je, da v teh državah sprejemajo dejstvo, da so volitve dokončno sredstvo.

Vemo pa, da v naši državi, Afganistanu, število skupin, ki nočejo sprejeti tega dejstva, ni majhno. Nekateri na volitve celo gledajo kot na neislamsko početje in zavračajo rezultate celo pregledno in pravilno organiziranih volitev. Žal so med temi skupinami tudi tiste, ki veljajo za glavne akterje v sedanjem konfliktu v Afganistanu.

To je prvi izziv volitev v Afganistanu. Te skupine priznavajo orožje, in ne volitve, kot »odločilno logiko« za razreševanje sporov. Nekatere prejemajo podporo iz tujine. Islam in šeriatsko pravo uporabljajo za krinko pri doseganju svojih političnih in rasnih ciljev. Islam, ki je skupna vera vseh plemen v Afganistanu, si razlagajo drugače.

Brez slehernega pretiravanja bi lahko rekli, da je bilo prvo, drugo in pravzaprav vsako glasovanje na prejšnjih volitvah plemensko pogojeno.

Nekateri drugi, ki niso mnenja, da so volitve v nasprotji z nauki islama, so skeptični glede volitev. Zato se volitev sicer udeležijo, vendar pa glasujejo za kandidata, ki pripada njihovi etnični skupini. Brez slehernega pretiravanja bi lahko rekli, da je bilo prvo, drugo in pravzaprav vsako glasovanje na prejšnjih volitvah plemensko pogojeno.

Ne pravim, da so bili rezultati skladni z etnično podobo Afganistana. Pravim samo, da ti ljudje volitve priznavajo, vendar pa v njih vidijo potrditev večvrednosti lastnega plemena nad drugimi. In prav s tega vidika so po objavi rezultatov zadnjih volitev poročevalci, blizu predsedniku Karzaju, predstavili etnično razlago glasov v volilnih skrinjicah. Rezultate so imeli za pokazatelja številčne premoči določenega plemena in imenovali predsednika Karzaja za voditelja tega plemena.

Isaf/Nato

Volitve v Afganistanu lahko Afganistance združijo – ali razdelijo.

Po isti logiki so nekatere skupine v rezultatih videle dobro izhodišče za pridobitev vstopnice v vlado. O tem pričajo na primer nedavne izjave afganistanskega ministra za pravosodje g. Sarwarja Danisha. Dejal je, da se je njegova stranka (pod vodstvom g. Karima Khalilija) povezala s predsednikom Karzajem, ker so se dogovorili, da bodo dobili 20 odstotkov vseh vladnih položajev.

Zato bi lahko rekli, da je etnično gledanje na politični sistem kot celoto (in še zlasti volitve) tudi uradno gledanje. Odraz tega gledanja na upravljanje je bilo možno videti tudi pri »sestavi državnega vodstva« in ustanavljanju političnih strank, registriranih pri ministrstvu za pravosodje.

Predsednik zastopa eno pleme, vsak od njegovih podpredsednikov pa drugo pleme. Z drugimi besedami, po volilnem sistemu v Afganistanu je jasno, da pripadnik etnične manjšine nikoli ne bo dosegel položaja predsednika in podpredsednika. Ko je sedanji afganistanski minister za zunanje zadeve slišal za zmago temnopoltega Barracka Husseina Obame na ameriških predsedniških volitvah, je v časopisu ‘8 Sobh’ ganljivo zapisal: »Ali bom tudi v svoji domovini kdaj dočakal dan, ko bo Hazar, Tadžik, Uzbek… in tako dalje postal predsednik?«.

Etnično gledanje na politični sistem in volitve je bilo institucionaliziran še na en način. Registriranih je več kot sto političnih strank.

Številčno najšibkejše med temi strankami so tiste, ki zase pravijo, da so nacionalne, torej »vseafganistanske«. Nasprotno pa so stranke, ki pripadajo določenim plemenom in veram, močne. Moč angažiranja ali mobiliziranja ljudi je v rokah tistih, ki posegajo po orožju »etnične pripadnosti« in »vere«. Take stranke so zasedale visoke položaje v vladi predsednika Karzaja, čeprav predsednik sam pravi, da sovraži »stranke«. Vedno govori o razširjenem mnenju, da namreč ljudje nimajo lepih spominov na stranke. Zato afganistanski Zakon o volitvah ne določa nikakršnih pravic političnih strank.

Tu se srečujemo z naslednjim vprašanjem: ali bodo volitve še vedno plemensko pogojene, ker temeljijo močne stranke na plemenih?

Politični sistem v Afganistanu se tako sooča s še enim paradoksom: trditve o demokraciji po eni strani in nasprotovanje »vseafganistanskim« ali »nacionalnim« strankam na drugi. Država v Afganistanu (vsaj vlada, sodstvo in parlament) nikoli noče priznati, da je najboljši, najsodobnejši in najbolj preizkušen način za izgradnjo države in zaustavitev plemenske ureditve, ustanavljanje političnih strank s široko nacionalno sestavo. To so uspešno naredile večetnične in večverske države, kot je Indija.

Tu se srečujemo z naslednjim vprašanjem: ali bodo volitve še vedno plemensko pogojene, ker temeljijo močne stranke na plemenih?

Spomniti je treba, da je bila vzpostavitev sedanjega režima zastavljena na bonski konferenci. Na tej konferenci je Abdul Sattar Seerat dobil večino glasov na medstrankarskih volitvah (rimska os), vendar pa je bil prikrajšan za pravico, da postane predsednik začasne uprave samo zato, ker ni pripadal večinskemu plemenu. Njegovo mesto je zasedel Hamid Karzaj, ki je dobil le 3 glasove, v primerjavi s 13 glasovi g. Seerata. Mednarodna skupnost je podprla to nedemokratično vrnitev ob predpostavki, da so takratni problemi v Afganistanu izhajali iz tega, da je večinska etnična skupina izgubila oblast. To je prispevalo h krepitvi strank s plemenskim ozadjem in razmišljanjem.

Isaf/Nato

Volitve se v večini držav uporabljajo kot orodje za reševanje problemov. Bo enako v Afganistanu?

Drugi paradoks v politiki mednarodne skupnosti je, da ima ta po eni strani slogane o prekinitvi vladavine gospodarjev vojne in da jih obtožuje kršitev človekov pravic, po drugi strani pa omogoča njihovo prisotnost in razcvet. Zaveda se, da so zaradi velike finančne moči še vedno vplivni v svojih plemenih – kar pomeni, da »imajo glasove«. V preteklih osmih letih mednarodna skupnost nikoli ni posvečala pozornosti spodbujanju oblikovanja zdrave, neplemenske, neverske in vseafganistanske opozicije sedanji vladi. Pravzaprav se je mednarodna skupnost kljub trditvam o nasprotovanju gospodarjem vojne in oboroženim skupinam z njimi vedno posvetovala.

Če sprejmemo dejstvo, da je glavni izziv pred afganistansko vlado in mednarodno skupnostjo vojna in negotovost, ali potem lahko prihajajoče volitve v Afganistanu razumemo kot primeren način za soočanje s tem izzivom?

Če želimo natančno odgovoriti na to vprašanje, se moramo nekoliko vrniti v preteklost in na kratko opredeliti korenine vojne in negotovosti ter krize Afganistana v celoti.

Do leta 1978 je bila na oblasti vlada, ki je črpala iz treh tradicionalnih virov legitimnosti: plemenske ureditve, dedovanja in podpore verskih učenjakov. Prevrat 27. aprila istega leta je vlado ločil od korenin dedovanja in verske podpore. Potem pa je bilo z zmago mudžahidov leta1992 ponovno uveljavljeno načelo verske podpore vladi, plemenske korenine pa so bile odpravljene.

Boji, ki so sledili v obliki strankarskih bojev in državljanske vojne, so izhajali iz tega. Bonska konferenca in mednarodne enote v Afganistanu se nikoli niso ukvarjali z izkoreninjenjem in poglobljenim reševanjem tega dela krize.

Mednarodne sile so strmoglavile talibane, vendar pa njih in njihovih zaveznikov niso uničile. Za to sta obstajala dva razloga: prvič, prisotnost močnih elementov znotraj na novo ustanovljene afganistanske vlade, ki so nasprotovali uničenju talibanov; in drugič, Pakistan (čigar močna vojska je zasnovala in podpirala talibane) ni hotel izgubiti tega učinkovitega orožja.

Prihajajoče volitve v Afganistanu ne morejo odpraviti sedanjega stanja. Mislim, da bodo talibani uživali podporo Pakistana vse dokler mednarodna skupnost ne bo ponudila zagotovil, da je ozemeljskih zahtev Afganistana do pakistanskega ozemlja konec – v zameno za soglasje te države k uničenju talibanov. Zato afganistansko družbo skrbi, da se bo – če bi na prihodnjih volitvah zmagal nekdo, ki ni Paštun, ponovno vnela državljanska vojna iz devetdesetih let.

Volitve v Afganistanu so lahko način reševanja krize samo, če bo prišlo do ponovnega zagona procesa »izgradnje nacionalne države«.

Vse to me privede do naslednjih dveh zaključkov.

Prvič, volitve v Afganistanu so lahko način reševanja krize samo, če bo prišlo do ponovnega zagona procesa »izgradnje nacionalne države«. Mednarodna skupnost mora v praksi pokazati, da ne skuša podpirati plemenskih procesov in da podpira oblikovanje politične opozicije z nacionalno sestavo.

Drugič, mednarodna skupnost z neupoštevanjem realnosti mejnih sporov med Afganistanom in Pakistanom ni uspela razrešiti temeljnega dela te krize. Nekateri analitiki menijo, da bi mednarodna skupnost morala jamčiti za sedanje meje Pakistana, tako da bo slednji opustil idejo o destabiliziranju Afganistana s pomočjo talibanov. Čas je bistvenega pomena, saj je zaskrbljujoče, da so nekateri strokovnjaki opisali novo strategijo Obamove administracije za Afganistan kot načrt ZDA za umik iz Afganistana. To še povečuje skrb, da »bi se talibani lahko vrnili«.

Če bo po prihodnjih volitvah Hamid Karzaj ostal na oblasti s podporo ZDA, se zdi, da se bo sedanja kriza ne le nadaljevala, temveč še poslabšala. Zdaj Karzaj (kot kandidat) uporablja vsa sredstva in pooblastila, ki jih ima kot predsednik države. Napačno bi bilo, če bi mednarodna skupnost pričakovala, da bodo Afganistanci te volitve ocenili kot pregledne – in bili zadovoljni z njihovimi rezultati.

Volitve v Afganistanu se lahko pretvorijo v demokratični proces in orodje za zagotavljanje varnosti in pravice. A le, če bo Zahod v teh dveh zaključkih prepoznal glavna razloga za krizo – in glavni oviri za vzpostavitev stabilnosti in varnosti.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink