JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Natov novi strateški koncept: parlamentarni pogled

Strateško okolje in Nato sam sta se v 10 letih, odkar je bil sprejet sedanji strateški koncept, zelo spremenila. Jan Petersen meni, da je treba jasno opredeliti vse, od Natovih povezav z razvojem, njegovih nevojaških elementov pa do področij, ki jih pokriva.

Leta 1999 je bil terorizem komaj vreden omembe, Nato sploh ni razmišljal o tako zahtevni misiji izven svojega ozemlja, kot je ta v Afganistanu, naš proces širitve pa se je šele začenjal.

Vendar pa je leta 2001 zavezništvo prvič v svoji zgodovini aktiviralo 5. člen kot odgovor na teroristične napade 11. septembra. Leta 2003 je v Afganistanu že začelo z najzahtevnejšo misijo izven svoje ozemlja. Nato je sprejel še deset novih članic, oblikoval nove strukture, partnerstva in pobude, kot je Svet zveze NATO in Rusije. Nato pušča »odprta vrata« za nove članice in partnerice ter še naprej razvija svoje odnose s sosedami in drugimi mednarodnimi organizacijami.

Nato je zavezništvo demokratičnih držav, parlamenti njegovih članic pa so glavni komunikacijski kanali med prebivalci Natovih držav članic in Natovim vodstvom. Ravno parlamentarci so tisti, ki morajo svojim volivcem pogosto razlagati, zakaj je tako pomembno namenjati omejene vire za varnost in čemu tvegati življenja vojakov v oddaljenih operacijah.

Menim, da mora zato novi strateški koncept odgovoriti na nekatere skrbi parlamentarcev v Natovih državah. Natova parlamentarna skupščina pripravlja svoje pripombe na novi strateški koncept, meni pa je pripadla čast funkcije posebnega poročevalca za ta projekt.

Novi strateški koncept bo temeljni dokument, ki bo usmerjal zavezništvo. Obenem pa mora biti tudi berljiv in v razumljivem jeziku izraziti zavezniške vrednote in obstoječe grožnje.

Poleg tega mora določiti koncepte, s katerimi bo zavezništvo postalo prožnejša organizacija, ki se bo lahko lažje spopadala z nastajajočimi izzivi. Moji komentarji tukaj morda ne odražajo pogledov vseh članov skupščine, vendar pa mislim, da bi se veliko kolegov, če ne že večina, strinjala z njimi.

Od naših državljanov ne moremo zahtevati, naj podprejo zavezniške misije, če nam samim ni jasno, kaj je namen zavezništva. Splošni javnosti, zlasti pa našim nacionalnim vojskam, smo dolžni jasno predstaviti izzive pred nami in povedati, kako nameravamo zmanjšati nevarnosti, ki izhajajo iz njih.

Vsak pregled literature o strateških zadevah pokaže, da rubrika varnost zajema široko paleto vprašanj. Med drugim se omenjajo teme, kot so okoljska vprašanja, terorizem, širitev, informacijska varnost in energetska varnost.

Novi strateški koncept mora potrditi tesno povezavo med varnostjo in razvojem ter potegniti potrebne zaključke za načrtovanje in napotitev zavezniških oboroženih sil.

Poleg tega velja trdno soglasje, da za strateške izzive, s katerimi se srečujemo, ne obstajajo samo izključno vojaške rešitve. To vidimo v Afganistanu, kjer so vojaški vidiki nujen, vendar ne zadosten del celovite rešitve.

Novi strateški koncept mora potrditi tesno povezavo med varnostjo in razvojem in potegniti potrebne zaključke za načrtovanje in napotitev zavezniških oboroženih sil. Ta povezava zahteva kar najtesnejše sodelovanje med političnimi in vojaškimi oblastmi pri načrtovanju in izvajanju misij v tujini. Poleg tega pomeni spodbujanje tesnejših stikov in sodelovanja z nevladnimi organizacijami.

Vendar pa je Nato v bistvu politično in vojaško zavezništvo; zato moramo skrbno oceniti, kakšna bi morala biti Natova vloga pri reševanju posameznih izzivov. Mednarodni terorizem je na primer ena od glavnih varnostnih skrbi – zlasti njegova morebitna kombinacija organizacij skrajnežev in orožja za množično uničevanje. Kljub temu pa ni jasno, ali je Nato prava organizacija za spopad s to grožnjo.

Vendar pa moramo biti kot zavezništvo, sestavljeno iz demokratičnih držav, pripravljeni odkrito povedati, da bomo zaščitili naše državljane pred tistimi, ki nasilno nasprotujejo načelom in vrednotam naše družbe. Poleg tega moramo uporabiti Nato kot forum za izmenjavo informacij in usklajevanje odziva v primeru napada.

Ni težko našteti vseh izzivov, ki lahko vplivajo na našo skupno varnost. Je pa težko določiti ključna področja, na katerih bi Nato moral igrati pomembno vlogo.

Vendar pa mora novi strateški koncept narediti ravno to.

Če bomo vse označili za varnostni izziv, s katerim se mora spoprijeti Nato, se lahko zgodi, da bomo po vsem zavezništvu preveč razdrobili sredstva za najrazličnejša vprašanja. Varnostni izzivi morda nimajo meja, sredstva pa niso neskončna.

Področje, na katerem ne bi smelo biti nič spornega, je razvoj vojaških zmogljivosti za misije, s katerimi se soočamo kot zavezništvo.

Parlamentarci se še kako zavedamo omejitev sredstev. Zato bo pomembna naloga novega strateškega koncepta osredotočanje Nata na to, kar mu gre dobro od rok – načrtovanje, usposabljanje in izvajanje vojaških operacij ter opravljanje humanitarnih operacij in odzivanja na civilne krize.

Vedeti moramo, da Nato ne more biti vse za vse ljudi, da pa je lahko pomemben temelj.

Področje, na katerem ne bi smelo biti nič spornega, je razvoj vojaških zmogljivosti za misije, s katerimi se soočamo kot zavezništvo.

Nekateri analitiki so to predstavili kot kompromis med teritorialno obrambo in ekspedicijskimi zmogljivostmi. Vendar pa ni nujno, da sta pripravljenost na odvračanje uporabe vojaške sile v Evropi in pripravljenost na obvladovanje varnostnih groženj v oddaljenih krajih neposredni tekmici.

Severnoatlantski svet in Vojaški odbor sta ločeni entiteti, vendar pa bi lahko njuna združitev bistveno poenostavila proces sprejemanja odločitev.

Naše sile potrebujejo najučinkovitejše komunikacije, sredstva za opazovanje in drugo opremo, najsi bodo 100 ali 5000 kilometrov od doma. Biti morajo sposobne za hitre premike in zaščito pred sovražnim ognjem. Morda pa je najpomembnejše to, da so deležne usposabljanja, s katerim bodo kos najrazličnejšim nastalim situacijam.

Razmisliti moramo tudi o tem, kako narediti Natove strukture, ki sprejemajo odločitve, prožnejše in odzivnejše. Severnoatlantski svet in Vojaški odbor sta ločeni entiteti, vendar pa bi lahko njuna združitev bistveno poenostavila proces sprejemanja odločitev.

Hkrati pa je soglasje osrednjega pomena za zavezniški način sprejemanja odločitev, in to bi morala ostati osnova za pomembnejše odločitve. Ampak ali je soglasje res potrebno na vseh ravneh in ali bi bil lahko drugačen postopek za manj pomembne zadeve koristen? To vprašanje bo s širjenjem zavezništva in vedno tesnejšim sodelovanjem z drugimi mednarodnimi akterji, kot sta Evropska unija in Združeni narodi, postajalo vedno bolj pereče.

Našo pozornost moramo posvetiti tudi rasti zavezništva. V bližnji prihodnosti bomo pozdravili dve novi članici: Albanijo in Hrvaško. Na vrhu v Bukarešti smo skupaj izjavili, da bosta Gruzija in Ukrajina nekoč v prihodnosti postali članici. Natova Parlamentarna skupščina je močno podprla hitro in široko širitev zavezništva.

Ključnega pomena za Natovo dologoživost je ravno to, da se je dokazal kot prilagodljiva organizacija, ki ohranja svojo pomembnost.

Vendar pa se bomo morali kmalu soočiti z dejstvom, da zavezništvo omejujejo pogodbene določbe. 10. člen izrecno navaja, da se lahko zavezništvu pridruži katera koli evropska država, vendar pa je vedno manj evropskih držav, ki niso članice zavezništva. Nekoč se bomo morali odločiti, če je ta zemljepisna omejitev še vedno ustrezna, in če ne, kakšne posledice bo to imelo za prihodnost zavezništva.

Strateško okolje se je dramatično spremenilo. Čas je za nov strateški koncept.

Ključnega pomena za dolgo preživetje Nata je ravno to, da se je izkazal kot prilagodljiva organizacija, ki ohranja svojo pomembnost. Da bi tako ostalo, mora novi strateški koncept jasno opredeliti namen zavezništva in ga voditi skozi prihajajoča desetletja.

Ohranjanje pregleda: Nato potrebuje jasen, vendar prilagodljiv načrt za prihodnost.

Pozdravna tabla v Vojaškem centru za usposabljanje v Kabulu.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink