JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Intervju z danskim obrambnim ministrom Sorenom Gadeom

Get the Flash Player to see this player.

Danski minister za obrambo Soren Gade opisuje, kako se Danska spopada z razvijajočimi se vprašanji visokega severa.

V tem intervjuju govori o tem, kako združiti civilne in vojaške ukrepe, o vlogi Grenlandije in vprašanju nafte.

Trajanje posnetka: 11,15 min.

 Subtitles: On / Off

Søren Gade je danski minister za obrambo.

Revija NATO se je srečala z njim na januarski konferenci o visokem severu v Rejkjaviku,

da bi ga povprašala o danskem pogledu na dogajanje v tej regiji.

Kako ločujete civilna in vojaška vprašanja na visokem severu?

To je pravzaprav zelo, zelo težko, saj imamo, imam, kot minister za obrambo

na Grenlandiji veliko odgovornosti,

med katerimi je veliko pravzaprav civilnih.

Na Danskem smo to precej poenostavili, saj so to moje naloge,

gre torej za civilne naloge, ki jih opravljajo oborožene sile.

Tako da nimam težav z usklajevanjem s samim sabo,

veliko držav pa se srečuje s težavami in izzivi glede civilno-vojaškega usklajevanja.

Ko že govorite o usklajevanju, kako težko je usklajevati različne izzive,

ki se porajajo na Arktiki? Na primer usklajevanje med energijo in okoljem?

To je zelo dobro vprašanja. Visoki sever je že sedaj aktualen,

vendar pa bo čez par let še bolj aktualen.

Ta seminar imam za nov začetek razprav o visokem severu.

Spopadamo se z mnogimi izzivi, pa ne samo danes,

ampak še bolj v prihodnjih letih, ko bodo zaradi tanjšanja ledene kape

na visokem severu lahko nastala naftna polja in podobno.

Nobenega dvoma ni, da bo to nevarno.

In nobenega dvoma ni, da se bo pojavilo veliko okoljskih vprašanj,

in če tukaj pride do premikov, če začnete

na tem območju iskati nafto, bo to vplivalo na okoljski sistem.

Torej tudi če storite vse, kar je v vaši moči, da bi obvarovali okolje, bodo problemi.

In s temi vprašanji se moramo spopasti. Poskrbeti moramo za to,

da bomo znali ukrepati, če se slučajno potopi ladja

in pride do izliva nafte ter podobne reči.

In pravzaprav za take primere nimamo enostavnega odgovora,

kajti obala obsega več tisoč milj in čeprav ukrepaš enako

kot bi v domačih vodah, takorekoč, je še vedno zelo težko

odstraniti nafto. Okoljsko vprašanje je torej zelo zapleteno; torej veliko je vprašanj.

In poskrbeti moramo za usklajevanje naših omejenih virov med državami,

ki dejansko imajo interese na tem območju. In tudi če to storimo, čeprav

to naredimo 100 odstotno, ne moremo rešiti vseh problemov.

Danes moram izreči nekakšno opozorilo in povedati, da tudi če se potrudimo po najboljših moćeh,

se lahko zgodi, da se bo potopila ladja in ne bomo mogli rešiti vseh potnikov,

ali pa ne bomo mogli pravočasno do ladje zaradi vremenskih razmer,

in čeprav smo opravili vse vaje,

vse medsebojno uskladili, a bo razlitje nafte preobsežno, mu ne bomo kos.

Gre torej za veliko vprašanj, ki pa nas ne bi smela odvrniti od usklajevanja, in zato

je tak seminar tako pomemben, saj slišimo

veliko različnih prispevkov z veliko različnih zornih kotov.

Z vojaške strani in od ministra za zunanje zadeve z Norveške

smo slišali zelo dobre prispevke o teh vprašanjih.

Tako da....in imamo občinstvo, številno občinstvo.

Tukaj so tudi številni moji ... številni kolegi in strokovnjaki z juga Evrope,

... tudi oni so prisotni. To je torej problem in izziv za vse nas.

Kako bi ocenili trenutno raven sodelovanja med zaveznicami?

O, mislim da sedaj nismo dovolj usklajeni. Mislim, da bi se lahko bolje odrezali.

Poleg tega mislim, da bi se lahko bolje odrezali tudi na vojaški strani.

Zdi se mi, da nihče ne nasprotuje tesnejšemu sodelovanju.

Mislim, da se moramo o tem samo dogovoriti, obelodaniti to zadevo, kot to počnemo danes.

Na Danskem že dobro sodelujemo z Islandijo.

Imamo Memorandum o soglasju.

Medsebojno si pomagamo pri iskanju in reševanju.

Pomagamo si pri usposabljanju...islandska obalna straža

in danska mornarica zelo dobro sodelujeta.

Za to si prizadevamo okviru nordijskih držav.

Vendar pa menim, da smo lahko še boljši.

Države na severu se tako še vedno pogovarjamo o tem,

kako si medsebojno pomagati, če pride do razlitja nafte v Skandinaviji.

Vendar pa kjub temu menim, da moramo na območju Arktike narediti še več,

in da moramo narediti več z našimi prijatelji in zaveznicami ter na tem območju.

Seveda pa tudi z Rusijo. Rusija ima zelo pomembno vlogo na tem območju.

Po pogovorih z nekaterimi strokovnjaki s tega območja

je med drugim jasno, da ne vemo dovolj.

Ali je pomanjkanje znanja o tem, kaj se dogaja na visokem severu,

eden od največjih izzivov te regije?

Je. Torej, obstaja veliko vprašanj. Tako imamo vprašanje pravnega okvirja.

Kdo je sploh lastnik tega območja? Imamo deklaracijo iz Ilulissata, ki je,

veste, po mojemo mnenju zelo pomembna.

Strinjamo se, da je treba vse reševati skladno z mednarodnim pravom.

To je dober začetek, ker s tem odpade oboroževalna tekma na tem območju,

oziroma vam ni treba tja pošiljati svojih enot, da bi pokazali, da je to vaše območje.

Zato je zelo pomembna.

Ker pa je tam morda veliko nafte,

je to zelo pomembna zadeva v vseh državah,

kajti s tem se da precej obogateti, če je tam veliko nafte,

ki je tvoja in jo želiš izkoriščati.

Morda ne danes, ko stane sodček nafte 40 dolarjev, toda 140 dolarjev pa že nekaj pomeni.

Tako da imate popolnoma prav, ne vemo dovolj.

Veliko denarja porabimo za raziskave tega območja.

Torej to počnemo na Danskem, toda vse države, vse države na tem območju,

to so Rusija, Kanada, ZDA, Norveška, Danska in druge države

trošijo veliko denarja, da bi pridobile znanje o tem zelo ranljivem območju.

Vendar imate popolnoma prav, ne vemo še dovolj.

Ali obstaja nevarnost, da so nekateri problemi nastali samo zaradi

napačnega razumevanja vprašanj na visokem severu,

v smislu, saj so štiri od arktičnih držav članice Nata, druga pa je Rusija?

Proti temu vtisu se moramo boriti, saj ne gre za Nato proti Rusiji.

To pa je težko, kajti ko je bilo tam veliko ledu, ki naj bi tam ostal,

in smo mislili, da bi bil lahko tam še naslednjih tisoč let,

no, takrat to ni bilo veliko vprašanje.

Danes pa je. Vendar pa ne gre za Nato proti celemu svetu,

in zato je tudi tako pomembno, da ne gre za preoblikovanje vloge Nata.

Te štiri države so res v Natu, ki je vojaško zavezništvo,

vendar pa govorimo tudi o štirih državah,

ki potrebujejo sodelovanje z Rusijo in ostalimi deležniki na tem območju.

Poskrbeti moramo za pravilno usklajevanje.

Davkoplačevalci namreč to pričakujejo, ne glede na to, če si v Rusiji ali na Danskem,

kajti konec koncev bomo ob katastrofi prizadeti vsi,

pa naj bo ruska ali danska ladja,

ljudje pa bi bili precej jezni, če se ne bi primerno uskladili.

Tako da se moramo o tem dodobra pogovoriti,

kar je zelo pomemben del tega, pa čeprav je to težko.

Minister za zunanje zadeve z Norveške je zelo jasno povedal...in mislim,

da se je dotaknil same srži vprašanja,

ko je rekel, da o tem ravno sedaj razpravljamo z Rusijo,

in čeprav nam gre počasi, gremo v pravo smer.

Danes je bilo tukaj rečeno, da imamo lahko zdravo in nezdravo konkurenco.

Kaj naj naredimo, da bo konkurenca ostala zdrava?

Vsi se tega dobro zavedajo, namreč da je najbolje za vse ..

države in druge strani, da sklenemo nekakšen dogovor o tem ranljivem območju.

Deklaracija iz Ilulissata je seveda nastala zaradi

manjšega spora s Kanado.

Šli so do malega otoka, do Hansenovega otoka, in tam izobesili kanadsko zastavo

in seveda bi bilo malce smešno, če bi čez en teden jaz tam postavil še dansko zastavo,

tako da smo si rekli, da lahko prihranimo ta denar in sprejeli deklaracijo, ki pravi,

da je to treba reševati po mednarodnem pravu,

in menim, da je to zelo dober začetek, saj tako tam ne potrebujemo več oboroževalne tekme.

Ali mi lahko kaj poveste o specifični situaciji Danske?

Ravnokar je na Grenladiji potekal referendum o tej avtonomiji.

Koliko bo to vplivalo na dansko politiko do Arktike?

Veste, če se Grenlandija želi jutri osamosvojiti, to lahko stori.

To je samo... imeti morajo... od Danske ne prejemajo več denarja.

Trenutno dejstvo je, da prihajajo smernice o zunanji politiki iz Kopenhagna,

vendar o mnogih drugih vprašanjih odločajo ljudje na Grenladiji.

Seveda imajo na Grenladiji visoka pričakovanja glede zalog nafte in podobnih reči,

vendar pa mi nismo... še vedno smo odgovorni.

Še vedno namenimo veliko denarja raziskavam.

Še vedno... imamo vojaške baze na Grenladiji.

Pregledujemo ribiške ladje iz drugih držav in imamo veliko različnih

in številnih nalog na Grenladiji. To se ni spremenilo,

in se v tudi prihodnjih letih ne bo spremenilo.

Ste prepričani, da je dovolj opreme in usposobljenosti za reševanje vprašanj visokega severa?

Tam zgoraj imamo naša plovila in postajo v jugozahodnem delu Grenlandije.

Imamo bazo Thule, ki bi bila lahko eden od krajev, ki bi ga uporabljali

nekaj mesecev vsako leto, če in ko se bo ledena kapa resnično stanjšala.

Mislim torej, da smo pripravljeni, vendar pa bo čez nekaj mesecev izšla bela knjiga o obrambi,

in tako se bomo spopadli s tem konkretnim problemom in se prepričali, da smo upoštevali vse

izzive, ki so pred nami v naslednjih letih in desetletjih.

Minister, najlepša hvala.

Hvala vam.

Søren Gade je danski minister za obrambo.

Revija NATO se je srečala z njim na januarski konferenci o visokem severu v Rejkjaviku,

da bi ga povprašala o danskem pogledu na dogajanje v tej regiji.

Kako ločujete civilna in vojaška vprašanja na visokem severu?

To je pravzaprav zelo, zelo težko, saj imamo, imam, kot minister za obrambo

na Grenlandiji veliko odgovornosti,

med katerimi je veliko pravzaprav civilnih.

Na Danskem smo to precej poenostavili, saj so to moje naloge,

gre torej za civilne naloge, ki jih opravljajo oborožene sile.

Tako da nimam težav z usklajevanjem s samim sabo,

veliko držav pa se srečuje s težavami in izzivi glede civilno-vojaškega usklajevanja.

Ko že govorite o usklajevanju, kako težko je usklajevati različne izzive,

ki se porajajo na Arktiki? Na primer usklajevanje med energijo in okoljem?

To je zelo dobro vprašanja. Visoki sever je že sedaj aktualen,

vendar pa bo čez par let še bolj aktualen.

Ta seminar imam za nov začetek razprav o visokem severu.

Spopadamo se z mnogimi izzivi, pa ne samo danes,

ampak še bolj v prihodnjih letih, ko bodo zaradi tanjšanja ledene kape

na visokem severu lahko nastala naftna polja in podobno.

Nobenega dvoma ni, da bo to nevarno.

In nobenega dvoma ni, da se bo pojavilo veliko okoljskih vprašanj,

in če tukaj pride do premikov, če začnete

na tem območju iskati nafto, bo to vplivalo na okoljski sistem.

Torej tudi če storite vse, kar je v vaši moči, da bi obvarovali okolje, bodo problemi.

In s temi vprašanji se moramo spopasti. Poskrbeti moramo za to,

da bomo znali ukrepati, če se slučajno potopi ladja

in pride do izliva nafte ter podobne reči.

In pravzaprav za take primere nimamo enostavnega odgovora,

kajti obala obsega več tisoč milj in čeprav ukrepaš enako

kot bi v domačih vodah, takorekoč, je še vedno zelo težko

odstraniti nafto. Okoljsko vprašanje je torej zelo zapleteno; torej veliko je vprašanj.

In poskrbeti moramo za usklajevanje naših omejenih virov med državami,

ki dejansko imajo interese na tem območju. In tudi če to storimo, čeprav

to naredimo 100 odstotno, ne moremo rešiti vseh problemov.

Danes moram izreči nekakšno opozorilo in povedati, da tudi če se potrudimo po najboljših moćeh,

se lahko zgodi, da se bo potopila ladja in ne bomo mogli rešiti vseh potnikov,

ali pa ne bomo mogli pravočasno do ladje zaradi vremenskih razmer,

in čeprav smo opravili vse vaje,

vse medsebojno uskladili, a bo razlitje nafte preobsežno, mu ne bomo kos.

Gre torej za veliko vprašanj, ki pa nas ne bi smela odvrniti od usklajevanja, in zato

je tak seminar tako pomemben, saj slišimo

veliko različnih prispevkov z veliko različnih zornih kotov.

Z vojaške strani in od ministra za zunanje zadeve z Norveške

smo slišali zelo dobre prispevke o teh vprašanjih.

Tako da....in imamo občinstvo, številno občinstvo.

Tukaj so tudi številni moji ... številni kolegi in strokovnjaki z juga Evrope,

... tudi oni so prisotni. To je torej problem in izziv za vse nas.

Kako bi ocenili trenutno raven sodelovanja med zaveznicami?

O, mislim da sedaj nismo dovolj usklajeni. Mislim, da bi se lahko bolje odrezali.

Poleg tega mislim, da bi se lahko bolje odrezali tudi na vojaški strani.

Zdi se mi, da nihče ne nasprotuje tesnejšemu sodelovanju.

Mislim, da se moramo o tem samo dogovoriti, obelodaniti to zadevo, kot to počnemo danes.

Na Danskem že dobro sodelujemo z Islandijo.

Imamo Memorandum o soglasju.

Medsebojno si pomagamo pri iskanju in reševanju.

Pomagamo si pri usposabljanju...islandska obalna straža

in danska mornarica zelo dobro sodelujeta.

Za to si prizadevamo okviru nordijskih držav.

Vendar pa menim, da smo lahko še boljši.

Države na severu se tako še vedno pogovarjamo o tem,

kako si medsebojno pomagati, če pride do razlitja nafte v Skandinaviji.

Vendar pa kjub temu menim, da moramo na območju Arktike narediti še več,

in da moramo narediti več z našimi prijatelji in zaveznicami ter na tem območju.

Seveda pa tudi z Rusijo. Rusija ima zelo pomembno vlogo na tem območju.

Po pogovorih z nekaterimi strokovnjaki s tega območja

je med drugim jasno, da ne vemo dovolj.

Ali je pomanjkanje znanja o tem, kaj se dogaja na visokem severu,

eden od največjih izzivov te regije?

Je. Torej, obstaja veliko vprašanj. Tako imamo vprašanje pravnega okvirja.

Kdo je sploh lastnik tega območja? Imamo deklaracijo iz Ilulissata, ki je,

veste, po mojemo mnenju zelo pomembna.

Strinjamo se, da je treba vse reševati skladno z mednarodnim pravom.

To je dober začetek, ker s tem odpade oboroževalna tekma na tem območju,

oziroma vam ni treba tja pošiljati svojih enot, da bi pokazali, da je to vaše območje.

Zato je zelo pomembna.

Ker pa je tam morda veliko nafte,

je to zelo pomembna zadeva v vseh državah,

kajti s tem se da precej obogateti, če je tam veliko nafte,

ki je tvoja in jo želiš izkoriščati.

Morda ne danes, ko stane sodček nafte 40 dolarjev, toda 140 dolarjev pa že nekaj pomeni.

Tako da imate popolnoma prav, ne vemo dovolj.

Veliko denarja porabimo za raziskave tega območja.

Torej to počnemo na Danskem, toda vse države, vse države na tem območju,

to so Rusija, Kanada, ZDA, Norveška, Danska in druge države

trošijo veliko denarja, da bi pridobile znanje o tem zelo ranljivem območju.

Vendar imate popolnoma prav, ne vemo še dovolj.

Ali obstaja nevarnost, da so nekateri problemi nastali samo zaradi

napačnega razumevanja vprašanj na visokem severu,

v smislu, saj so štiri od arktičnih držav članice Nata, druga pa je Rusija?

Proti temu vtisu se moramo boriti, saj ne gre za Nato proti Rusiji.

To pa je težko, kajti ko je bilo tam veliko ledu, ki naj bi tam ostal,

in smo mislili, da bi bil lahko tam še naslednjih tisoč let,

no, takrat to ni bilo veliko vprašanje.

Danes pa je. Vendar pa ne gre za Nato proti celemu svetu,

in zato je tudi tako pomembno, da ne gre za preoblikovanje vloge Nata.

Te štiri države so res v Natu, ki je vojaško zavezništvo,

vendar pa govorimo tudi o štirih državah,

ki potrebujejo sodelovanje z Rusijo in ostalimi deležniki na tem območju.

Poskrbeti moramo za pravilno usklajevanje.

Davkoplačevalci namreč to pričakujejo, ne glede na to, če si v Rusiji ali na Danskem,

kajti konec koncev bomo ob katastrofi prizadeti vsi,

pa naj bo ruska ali danska ladja,

ljudje pa bi bili precej jezni, če se ne bi primerno uskladili.

Tako da se moramo o tem dodobra pogovoriti,

kar je zelo pomemben del tega, pa čeprav je to težko.

Minister za zunanje zadeve z Norveške je zelo jasno povedal...in mislim,

da se je dotaknil same srži vprašanja,

ko je rekel, da o tem ravno sedaj razpravljamo z Rusijo,

in čeprav nam gre počasi, gremo v pravo smer.

Danes je bilo tukaj rečeno, da imamo lahko zdravo in nezdravo konkurenco.

Kaj naj naredimo, da bo konkurenca ostala zdrava?

Vsi se tega dobro zavedajo, namreč da je najbolje za vse ..

države in druge strani, da sklenemo nekakšen dogovor o tem ranljivem območju.

Deklaracija iz Ilulissata je seveda nastala zaradi

manjšega spora s Kanado.

Šli so do malega otoka, do Hansenovega otoka, in tam izobesili kanadsko zastavo

in seveda bi bilo malce smešno, če bi čez en teden jaz tam postavil še dansko zastavo,

tako da smo si rekli, da lahko prihranimo ta denar in sprejeli deklaracijo, ki pravi,

da je to treba reševati po mednarodnem pravu,

in menim, da je to zelo dober začetek, saj tako tam ne potrebujemo več oboroževalne tekme.

Ali mi lahko kaj poveste o specifični situaciji Danske?

Ravnokar je na Grenladiji potekal referendum o tej avtonomiji.

Koliko bo to vplivalo na dansko politiko do Arktike?

Veste, če se Grenlandija želi jutri osamosvojiti, to lahko stori.

To je samo... imeti morajo... od Danske ne prejemajo več denarja.

Trenutno dejstvo je, da prihajajo smernice o zunanji politiki iz Kopenhagna,

vendar o mnogih drugih vprašanjih odločajo ljudje na Grenladiji.

Seveda imajo na Grenladiji visoka pričakovanja glede zalog nafte in podobnih reči,

vendar pa mi nismo... še vedno smo odgovorni.

Še vedno namenimo veliko denarja raziskavam.

Še vedno... imamo vojaške baze na Grenladiji.

Pregledujemo ribiške ladje iz drugih držav in imamo veliko različnih

in številnih nalog na Grenladiji. To se ni spremenilo,

in se v tudi prihodnjih letih ne bo spremenilo.

Ste prepričani, da je dovolj opreme in usposobljenosti za reševanje vprašanj visokega severa?

Tam zgoraj imamo naša plovila in postajo v jugozahodnem delu Grenlandije.

Imamo bazo Thule, ki bi bila lahko eden od krajev, ki bi ga uporabljali

nekaj mesecev vsako leto, če in ko se bo ledena kapa resnično stanjšala.

Mislim torej, da smo pripravljeni, vendar pa bo čez nekaj mesecev izšla bela knjiga o obrambi,

in tako se bomo spopadli s tem konkretnim problemom in se prepričali, da smo upoštevali vse

izzive, ki so pred nami v naslednjih letih in desetletjih.

Minister, najlepša hvala.

Hvala vam.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink