JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Pod svetovnim ledom....

Visoki sever: zakaj je pomemben...

Get the Flash Player to see this player.

Revija NATO raziskuje, zakaj je visoki sever naenkrat ena od glavnih prednostnih nalog: kako tamkajšnje spremembe vplivajo na iskanje nafte in plina, nastanek novih pomembnih pomorskih plovnih poti, vpliv na ribolov in na okolje. Obenem analizira, kakšne bi bile lahko politične posledice. Ta video prikazuje intervjuje z vodilnimi politiki, znanstveniki in Natovim vojaškim vrhom.

Trajanje posnetka: 15 min

 Subtitles: On / Off

PAUL KING (urednik Revije NATO): Visoki sever.

Edinstven kraj na zemlji.

Tukaj se podnebne spremembe odvijajo vsaj dvakrat hitreje kot drugod po svetu.

S povečevanjem izpustov ogljika se topi led.

Zaradi taljenja ledu se odbije manj sončne toplote,

kar še dodatno ogreva Zemljo.

Visoki sever je eden od najboljših pokazateljev, kaj se dogaja planetu Zemlji,

in spremembe, ki se dogajajo tam, bodo imele dramatične posledice.

ADMIRAL GIAMPAOLO DI PAOLA (predsednik Natovega vojaškega odbora): Na nek način

gre za revolucionarne spremembe, ki bi se lahko zgodile na visokem severu.

SØREN GADE (danski minister za obrambo): Visoki sever je že aktualen,

vendar pa bo čez nekaj let še bolj aktualen.

NEZNAN: Enote specialnih sil postavljajo opazovalnice in položaje za mitraljeze.

KING: Trenutno bi le malo ljudi povezalo

dogodke na visokem severu in novico, kot je ta.

NEZNAN: Toda nihče ne ve, ali in kdaj bodo pirati skušali napasti.

NEZNAN: Ti možje so pripadniki nizozemske različice SAS.

Usposobljeni so za protiteroristične operacije.

Zdaj se pripravljajo na somalske pirate.

KING: Vendar pa led, ki se topi, odpira nove plovne poti za ladje na Arktiki.

Kar pomeni, da se bodo lahko izognile vodam, ki so jih preplavili pirati.

NEZNAN: ...na fregati De Ruyter ob obali Somalije.

NEZNAN: Preko 80 odstotkov izvoza ruskega plina v ...

KING: Podobno bi le malo ljudi videlo neposredno povezavo s to novico.

NEZNAN: In na najhladnejši dan zime so tri izmed njih v bistvu zaprli.

Tako se je pošiljka za Bosno zmanjšala za 25 odstotkov, za Romunijo 75 odstotkov;

in tukaj v Avstriji za 90 odstotkov.

KING: Vendar pa več držav verjame, da so ogromna nahajališča nafte in plina

pod talečim se arktičnim ledom.

Če to drži, bi se lahko evropska energetska pokrajina korenito spremenila.

Dr. Arni Snorasson je vodja islandskega Urada za meteorologijo.

Učinke podnebnih sprememb je videl na lastne oči.

DR. ARNI SNORASSON (vodja islandskega Urada za meteorologijo): Veliko je območij,

na katerih opažamo spremembe.

Mislim, da so najbolj trajne na tukajšnjih ledeniških sistemih.

Največji ledenik v Evropi je na Islandiji, velik je skoraj 10.000 kvadratnih kilometrov,

in zelo očitno je, da se v zadnjih desetih letih zelo hitro zmanjšuje.

Veliko arktičnih ledenikov se zadnjih nekaj let krči za več sto metrov.

Ledena gmota pa se verjetno zmanjšuje za pet do deset odstotkov.

KING: Eno od ključnih vprašanj, ki ji jih je treba rešiti na visokem severu, je morje.

Trenutno je okrog severnega pola ogromna masa ledu, ki pa se hitro tali.

Ko bo tam nastalo morje, in sicer plovno morje, ostaja vprašanje, v čigavi lasti bo?

Trenutno je za to območje ključna zakonodajna podlaga pomorsko pravo Združenih narodov.

Ta določa, da je pas 200 kilometrov od obalne črte države v pristojnosti te države.

Vendar pa ostaja vprašanje, kaj storiti s preostalim morjem.

Razumljivo je, da je veliko novega zanimanja za visoki sever

usmerjenega na morebitna najdišča nafte in plina.

Skrita pod prej neprepustno ledeno gmoto,

potencialna nahajališča vzbujajo množičen interes za to območje.

SØREN GADE (danski minister za obrambo): Ker pa je tam

morda veliko nafte, je to zelo pomembna zadeva v vseh državah,

saj se da s tem precej obogateti, če je tam veliko nafte,

ki je tvoja in jo želiš izkoriščati.

Morda ne danes, ko stane sodček nafte 40 dolarjev, toda 140 dolarjev pa že nekaj pomeni.

KING: Vendar pa so to le ocene o nahajališčih. Tudi če v resnici obstajajo,

bomo potrebovali boljšo tehnologijo in metode, da bi dostopili do njih in jih izkoriščali.

SNORASSON: Ja, to bo velik tehnološki problem,

vendar pa bo seveda ves ta umikajoči se led izboljšal možnosti.

KING: Veliko razprav o energetski situaciji tukaj na visokem severu

je poudarjalo morebitna nahajališča pod ledom, ki se sedaj topi.

Ta nahajališča nafte in plina bi lahko pomenila 20 odstotkov neodkritih svetovnih nahajališč.

Celo na Islandiji so na svoji severni obali pred kratkim začeli iskati nafto.

Vendar pa je energetska situacija veliko bolj zapletena.

Zaradi pospešenega taljenja ledene kape nastaja vse več vode,

ki bi jo lahko uporabili za poganjanje hidroelektrarn.

Zaradi spreminjajočih se selitvenih navad rib so se povečale možnosti biomase.

Ribolov pa je še eno področje, na katerega vplivajo podnebne spremembe,

kar bi tudi lahko imelo gospodarske in politične posledice.

JÓHANN SIGURJÓNSSON (generalni direktor islandskega Pomorskega raziskovalnega inštituta):

Vidimo, da se pelagični staleži selijo med conami zaradi spreminjanja pogojev v morju.

Pelagični staleži zelo dobro kažejo, do česa lahko pride zaradi podnebnih sprememb.

In količina rib, ki jih ima Islandija na voljo letos, se bo morda

v naslednjih letih zmanjšala zaradi selitvenih navad ribjega staleža.

KING: Nekateri morda menijo, da so spori glede ribolovnih pravic manj pomembni

v primerjavi z drugimi področji, o katerih se razpravlja na visokem severu. Pa niso.

Spori glede ribolovnih pravic so v preteklosti že privedli do velikih konfliktov,

manjši pa se vlečejo še danes.

In do teh sporov je prihajalo celo med prijateljskimi državami.

Problem odločanja o ribolovnih pravicah izhaja iz uporabljene metode.

Nekatere države zagovarjajo razmejitvena območja.

To pomeni, da jim je dodeljeno območje za ribolov.

Težava s tem je, da so se zaradi povečanih podnebnih sprememb selitvene navade rib

spremenile in s tem tudi gotovost, da bodo te ribe na istem območju tudi naslednje leto.

Druge države pa dajejo prednost preteklemu ulovu.

To pomeni, da so v preteklosti ulovile določeno količino,

in zato bi jim bilo treba to količino zagotoviti tudi v prihodnje.

Pri tej metodi je problematično to, da nekatere države na tem območju poskušajo

uloviti čim več rib, kar vodi do čezmernega ribolova,

in dejansko lahko povzroči izumrtje rib.

Drug izziv in potencialna priložnost za to območje

je, kako čim bolj izkoristiti prednost novih krajših plovnih poti, ki se odpirajo tam zgoraj.

GENERAL JOHN CRADDOCK (vrhovnih poveljnik zavezniških sil za Evropo):

Ugodnosti, nastale zaradi teh skrajšanih poti, manjše število milj na teh poteh,

bodo privabile linijske družbe in trgovske zmogljivosti s celega sveta,

tako da bo interes veliko širši kot samo zveza NATO in Rusija,

zato bo po mojem to vplivalo na ves svet in na stike po vsem svetu.

KING: Več staljenega ledu pomeni več pomorskih plovnih poti in slednje

bi bile lahko ključne za gospodarske družbe.

Nekatere od svojih poti bi lahko skrajšale vsaj za polovico.

Vendar pa to sproža določena vprašanja. Katere ladje smejo na katere poti?

Kdo komu plačuje dajatve? In kdo je odgovoren za morebitne nesreče?

Tovrstni dogodki odlično ponazarjajo, kako bosta morali vojaška in civilna stran

sodelovati pri reševanju vprašanj na visokem severu.

JONAS GAHR STØRE (norveški minister za zunanje zadeve): Nobeden od teh izzivov

ni strogo vojaški. So civilno-vojaški.

Zato moramo preučiti naše zmogljivosti,

tako na civilni kot na vojaški strani.

Recimo, ko gre za opazovanje,

ki ga potrebujemo za upravljanje s temi prostranimi območji oceanov, ki se zdaj odpirajo,

ne moremo računati zgolj na vojaško opazovanje, ampak moramo vključiti tudi civilno opazovanje,

meteorološko opazovanje, na primer, in to združiti.

CRADDOCK: Mislim, da gre za dva elementa sodelovanja.

Eden je notranje sodelovanje, znotraj zavezništva,

sodelovanje med državami z vojaškega vidika.

Drugi del pa je obsežnejši,

in zajema povezovanje civilnih pomorskih aktivnosti z vojaško platjo.

Mislim, da je tukaj velika priložnost za prihodnost.

KING: Verjetno bo najpomembnejše sodelovanje na področju znanosti.

ADMIRAL GIAMPAOLO DI PAOLA (predsednik Natovega vojaškega odbora):

Znanost lahko resnično pomaga najti pravi okvir za naravo sprememb.

Če se bo res zgodilo to, kar nekateri napovedujejo, bo to res korenita fizična

in zatorej politična revolucija.

STØRE: Znanost je ključna, tako da ko se odločamo, kako bomo raziskovali energetske potenciale,

ali vemo dovolj o varnosti, da začnemo raziskovati nove vode?

Zato mislim, da prihajamo na območje, kjer je še veliko stvari, ki jih ne poznamo.

KING: Vendar pa znanstveno sodelovanje samo ne bo dovolj. Dodatne investicije v raziskave

in razumevanje dogajanja na visokem severu so še vedno potrebni.

SNORASSON: Sam na primer vodim projekt o hidrologiji Arktike

in spremljanju hidrologije Arktike.

Očitno je, da operativni sistemi, opazovalni sistemi ne zadoščajo.

Še zdaleč ne zadoščajo za obstoječa vprašanja.

In menim, da to velja za mnoga znanstvena opazovanja.

Niso dovolj temeljita za pravo oceno

sprememb, ki so se nedavno zgodile.

KING: Vendar pa bo za boljše razumevanje

treba premagati oviro nacionalnih interesov.

SNORASSON: Vedno je težko dobiti podatke,

od nacionalnih pristojnih organov, zlasti o virih ali zadevah, povezanih z viri.

KING: Pri čemer nacionalni interesi niso omejeni samo na znanost.

Lahko segajo tudi na vojaško področje.

CRADDOCK: Narediti moramo popis in potem določiti, kaj bomo morda morali narediti,

kaj bodo morda zahtevali od nas in potem preveriti, ali

ta popis ustreza temu, kar bo dodeljeno Natu?

Kajti če neka država Natu dodeli le polovico, to pomeni, da ima nek nacionalni interes,

da bo te zmogljivosti želela zadržati, preden jih bo dodelila zavezništvu.

KING: Kar se bo dogajalo na visokem severu, ne bo ostalo na visokem severu.

Posledice tamkajšnjih sprememb bo čutiti po vsem planetu.

Veliko poznavalcev poudarja, da vprašanja visokega severa niso samo arktična vprašanja,

ali vprašanja za samo pet držav, ki mejijo na to območje. Gre za svetovna vprašanja.

To je razvidno že iz izkazanega interesa za to, kaj se tukaj dogaja.

In to od držav, kot so Kitajska in Japonska in celo Indija.

Del tehnologije, ki se zdaj uporablja na Arktiki,

je iz držav kot je Južna Koreja.

Islandija je odličen primer, ki kaže, v kolikšni meri je to svetovno območje.

Tukaj se srečujejo tektonske plošče Severne Amerike in Evrope.

To torej pomeni, da trenutno stojim v Evropi - zdaj pa v Severni Ameriki.

Ali menite, da je visoki sever svetovno vprašanje?

STØRE: Dobro vprašanje. Svet za Arktiko vključuje arktične obalne države,

plus Finsko, Švedsko in Islandijo.

Vendar pa gre na Arktiki za globalna vprašanja, kot ste sami rekli.

To je tisto, kar najbolj fascinira.

Veste, v Natu govorimo o nedeljivosti varnosti.

To je pretežno zemljepisni pojem, namreč, da smo vsi skupaj v istem »varnostnem loncu«.

Vendar pa mislim, da zdaj začenjamo spoznavati nedeljivost varnosti tudi s tematskega vidika.

Globalno segrevanje v celoti temelji na medsebojni odvisnosti, ne glede na to, kje ste.

DI PAOLA: Po svoje je prav, da Nato razmišlja o svoji vlogi glede tega svetovnega problema.

Po drugi strani pa bi preveliko poudarjanje Nata neizogibno pripeljalo do nevarnosti,

da bi to postalo zadeva med Natom in Rusijo in s tem neke vrste vojaška, varnostna grožnja.

Torej, vključimo še...... razširimo vprašanje, kajti če vključite še druge poleg Rusije,

na primer Kitajsko, če vključite Japonsko, Korejo,

če vključite Indijo, potem takoj vidite,

da ne gre za vojaško konfontacijo med Natom in Rusijo na severu, kot je bilo to drugje.

KING: Kljub nekaterim udarnim naslovom je sodelovanje med Rusijo

in Natovimi državami na visokem severu precej dobro.

Julija 2008 so na primer norveški in ruski mornarji

v Severnem ledenem morju izvedli skupno podmorniško reševalno vajo.

STØRE: Zdaj pa je treba priznati, da živimo v drugačnih časih,

ko večina teh tveganj, ki jih moramo obvladovati,

ni stvar ene same države niti ene same vojske.

Gre za civilno-vojaške večdržavne izzive in s stališča Norveške

je Rusija za večino izmed njih del rešitve in ne del problema.

CRADDOCK: V celotnem spektru delovanj je vojaško sodelovanje

med Natom in Rusijo pomembno. To je en del tega.

Očitno je, da so si z leti nabrali ogromno izkušenj

in ko bomo dobili politično podporo za nadaljevanje vojaškega sodelovanja,

zlasti na tem področju, bomo to z veseljem storili.

KING: Vendar pa je težko ignorirati ozadje ruskega delovanja na visokem severu.

Rusija je že zapičila svojo zastavo na morsko dno na severnem polu

in jasno je, da ima na tem območju svoje lastne interese.

DI PAOLA: Kakšni so ruski interesi?

No, ruski interesi so enaki kot interesi drugih.

Gre za na način, kako jih želijo uveljaviti, vendar pa so interesi čisto enaki.

STØRE: Rusi imajo velike zmogljivosti na severu. Rusi so vedno imeli strateške zmogljivosti.

Zdaj posodabljajo svojo floto. Posodabljajo svoja letala in spet izvajajo svoje dejavnosti.

Na to ne gledamo primarno kot na nekaj, kar bi bilo usmerjeno proti

skupini držav ali eni državi.

Pač pa je to za Rusijo način, da ponovno vzpostavi svojo prisotnost.

Zelo pozorno moramo spremljati dogajanje in se ustrezno odzivati.

Ampak ne z nekim stopnjevanjem možnosti vojaškega spopada,

ker za izzive, s katerimi se soočamo, ni vojaških rešitev,

in sam sem globoko prepričan, da bodo za večino tistega, kar Rusija želi doseči

na svojem delu Arktike, sodelovanje in majhne napetosti prinesli koristi.

CRADDOCK: Tukaj je prostor za dogovore in sporazume, tako da

v arktični regiji ni nobenih črnih lukenj, če hočete, in zavedamo se situacije.

To je ključno. Kot sem že rekel, ni nam treba biti povsod,

vendar pa bi radi vedeli, kaj se dogaja povsod.

KING: Nekatera stališča, dejstva in številke tukaj na visokem severu ostajajo nejasna,

vendar pa se zdi, da se vsi strinjajo vsaj glede nečesa.

Nadejajo se rešitve, podobne Modri laguni tukaj,

ki bo naravna in v interesu vseh.

DI PAOLA: Tisto, čemur se moramo izogniti, je kopičenje vojske na Arktiki.

Temu se moramo izogibati. In izogibati se moramo temu, da bi rekli, poglej,

nekdo pa vendarle krepi vojsko, zato moram to storiti še sam,

kar na koncu spodbudi reakcijo, enake protiukrepe na drugi strani in preden se zaveš,

si v resnici sredi medsebojnega torpediranja. To pa ni potrebno.

STØRE: Ampak izziv, če se vrnem na vse to, je,

da je skrajni čas, da se pogovorimo o visokem severu ob manjših napetostih.

PAUL KING (urednik Revije NATO): Visoki sever.

Edinstven kraj na zemlji.

Tukaj se podnebne spremembe odvijajo vsaj dvakrat hitreje kot drugod po svetu.

S povečevanjem izpustov ogljika se topi led.

Zaradi taljenja ledu se odbije manj sončne toplote,

kar še dodatno ogreva Zemljo.

Visoki sever je eden od najboljših pokazateljev, kaj se dogaja planetu Zemlji,

in spremembe, ki se dogajajo tam, bodo imele dramatične posledice.

ADMIRAL GIAMPAOLO DI PAOLA (predsednik Natovega vojaškega odbora): Na nek način

gre za revolucionarne spremembe, ki bi se lahko zgodile na visokem severu.

SØREN GADE (danski minister za obrambo): Visoki sever je že aktualen,

vendar pa bo čez nekaj let še bolj aktualen.

NEZNAN: Enote specialnih sil postavljajo opazovalnice in položaje za mitraljeze.

KING: Trenutno bi le malo ljudi povezalo

dogodke na visokem severu in novico, kot je ta.

NEZNAN: Toda nihče ne ve, ali in kdaj bodo pirati skušali napasti.

NEZNAN: Ti možje so pripadniki nizozemske različice SAS.

Usposobljeni so za protiteroristične operacije.

Zdaj se pripravljajo na somalske pirate.

KING: Vendar pa led, ki se topi, odpira nove plovne poti za ladje na Arktiki.

Kar pomeni, da se bodo lahko izognile vodam, ki so jih preplavili pirati.

NEZNAN: ...na fregati De Ruyter ob obali Somalije.

NEZNAN: Preko 80 odstotkov izvoza ruskega plina v ...

KING: Podobno bi le malo ljudi videlo neposredno povezavo s to novico.

NEZNAN: In na najhladnejši dan zime so tri izmed njih v bistvu zaprli.

Tako se je pošiljka za Bosno zmanjšala za 25 odstotkov, za Romunijo 75 odstotkov;

in tukaj v Avstriji za 90 odstotkov.

KING: Vendar pa več držav verjame, da so ogromna nahajališča nafte in plina

pod talečim se arktičnim ledom.

Če to drži, bi se lahko evropska energetska pokrajina korenito spremenila.

Dr. Arni Snorasson je vodja islandskega Urada za meteorologijo.

Učinke podnebnih sprememb je videl na lastne oči.

DR. ARNI SNORASSON (vodja islandskega Urada za meteorologijo): Veliko je območij,

na katerih opažamo spremembe.

Mislim, da so najbolj trajne na tukajšnjih ledeniških sistemih.

Največji ledenik v Evropi je na Islandiji, velik je skoraj 10.000 kvadratnih kilometrov,

in zelo očitno je, da se v zadnjih desetih letih zelo hitro zmanjšuje.

Veliko arktičnih ledenikov se zadnjih nekaj let krči za več sto metrov.

Ledena gmota pa se verjetno zmanjšuje za pet do deset odstotkov.

KING: Eno od ključnih vprašanj, ki ji jih je treba rešiti na visokem severu, je morje.

Trenutno je okrog severnega pola ogromna masa ledu, ki pa se hitro tali.

Ko bo tam nastalo morje, in sicer plovno morje, ostaja vprašanje, v čigavi lasti bo?

Trenutno je za to območje ključna zakonodajna podlaga pomorsko pravo Združenih narodov.

Ta določa, da je pas 200 kilometrov od obalne črte države v pristojnosti te države.

Vendar pa ostaja vprašanje, kaj storiti s preostalim morjem.

Razumljivo je, da je veliko novega zanimanja za visoki sever

usmerjenega na morebitna najdišča nafte in plina.

Skrita pod prej neprepustno ledeno gmoto,

potencialna nahajališča vzbujajo množičen interes za to območje.

SØREN GADE (danski minister za obrambo): Ker pa je tam

morda veliko nafte, je to zelo pomembna zadeva v vseh državah,

saj se da s tem precej obogateti, če je tam veliko nafte,

ki je tvoja in jo želiš izkoriščati.

Morda ne danes, ko stane sodček nafte 40 dolarjev, toda 140 dolarjev pa že nekaj pomeni.

KING: Vendar pa so to le ocene o nahajališčih. Tudi če v resnici obstajajo,

bomo potrebovali boljšo tehnologijo in metode, da bi dostopili do njih in jih izkoriščali.

SNORASSON: Ja, to bo velik tehnološki problem,

vendar pa bo seveda ves ta umikajoči se led izboljšal možnosti.

KING: Veliko razprav o energetski situaciji tukaj na visokem severu

je poudarjalo morebitna nahajališča pod ledom, ki se sedaj topi.

Ta nahajališča nafte in plina bi lahko pomenila 20 odstotkov neodkritih svetovnih nahajališč.

Celo na Islandiji so na svoji severni obali pred kratkim začeli iskati nafto.

Vendar pa je energetska situacija veliko bolj zapletena.

Zaradi pospešenega taljenja ledene kape nastaja vse več vode,

ki bi jo lahko uporabili za poganjanje hidroelektrarn.

Zaradi spreminjajočih se selitvenih navad rib so se povečale možnosti biomase.

Ribolov pa je še eno področje, na katerega vplivajo podnebne spremembe,

kar bi tudi lahko imelo gospodarske in politične posledice.

JÓHANN SIGURJÓNSSON (generalni direktor islandskega Pomorskega raziskovalnega inštituta):

Vidimo, da se pelagični staleži selijo med conami zaradi spreminjanja pogojev v morju.

Pelagični staleži zelo dobro kažejo, do česa lahko pride zaradi podnebnih sprememb.

In količina rib, ki jih ima Islandija na voljo letos, se bo morda

v naslednjih letih zmanjšala zaradi selitvenih navad ribjega staleža.

KING: Nekateri morda menijo, da so spori glede ribolovnih pravic manj pomembni

v primerjavi z drugimi področji, o katerih se razpravlja na visokem severu. Pa niso.

Spori glede ribolovnih pravic so v preteklosti že privedli do velikih konfliktov,

manjši pa se vlečejo še danes.

In do teh sporov je prihajalo celo med prijateljskimi državami.

Problem odločanja o ribolovnih pravicah izhaja iz uporabljene metode.

Nekatere države zagovarjajo razmejitvena območja.

To pomeni, da jim je dodeljeno območje za ribolov.

Težava s tem je, da so se zaradi povečanih podnebnih sprememb selitvene navade rib

spremenile in s tem tudi gotovost, da bodo te ribe na istem območju tudi naslednje leto.

Druge države pa dajejo prednost preteklemu ulovu.

To pomeni, da so v preteklosti ulovile določeno količino,

in zato bi jim bilo treba to količino zagotoviti tudi v prihodnje.

Pri tej metodi je problematično to, da nekatere države na tem območju poskušajo

uloviti čim več rib, kar vodi do čezmernega ribolova,

in dejansko lahko povzroči izumrtje rib.

Drug izziv in potencialna priložnost za to območje

je, kako čim bolj izkoristiti prednost novih krajših plovnih poti, ki se odpirajo tam zgoraj.

GENERAL JOHN CRADDOCK (vrhovnih poveljnik zavezniških sil za Evropo):

Ugodnosti, nastale zaradi teh skrajšanih poti, manjše število milj na teh poteh,

bodo privabile linijske družbe in trgovske zmogljivosti s celega sveta,

tako da bo interes veliko širši kot samo zveza NATO in Rusija,

zato bo po mojem to vplivalo na ves svet in na stike po vsem svetu.

KING: Več staljenega ledu pomeni več pomorskih plovnih poti in slednje

bi bile lahko ključne za gospodarske družbe.

Nekatere od svojih poti bi lahko skrajšale vsaj za polovico.

Vendar pa to sproža določena vprašanja. Katere ladje smejo na katere poti?

Kdo komu plačuje dajatve? In kdo je odgovoren za morebitne nesreče?

Tovrstni dogodki odlično ponazarjajo, kako bosta morali vojaška in civilna stran

sodelovati pri reševanju vprašanj na visokem severu.

JONAS GAHR STØRE (norveški minister za zunanje zadeve): Nobeden od teh izzivov

ni strogo vojaški. So civilno-vojaški.

Zato moramo preučiti naše zmogljivosti,

tako na civilni kot na vojaški strani.

Recimo, ko gre za opazovanje,

ki ga potrebujemo za upravljanje s temi prostranimi območji oceanov, ki se zdaj odpirajo,

ne moremo računati zgolj na vojaško opazovanje, ampak moramo vključiti tudi civilno opazovanje,

meteorološko opazovanje, na primer, in to združiti.

CRADDOCK: Mislim, da gre za dva elementa sodelovanja.

Eden je notranje sodelovanje, znotraj zavezništva,

sodelovanje med državami z vojaškega vidika.

Drugi del pa je obsežnejši,

in zajema povezovanje civilnih pomorskih aktivnosti z vojaško platjo.

Mislim, da je tukaj velika priložnost za prihodnost.

KING: Verjetno bo najpomembnejše sodelovanje na področju znanosti.

ADMIRAL GIAMPAOLO DI PAOLA (predsednik Natovega vojaškega odbora):

Znanost lahko resnično pomaga najti pravi okvir za naravo sprememb.

Če se bo res zgodilo to, kar nekateri napovedujejo, bo to res korenita fizična

in zatorej politična revolucija.

STØRE: Znanost je ključna, tako da ko se odločamo, kako bomo raziskovali energetske potenciale,

ali vemo dovolj o varnosti, da začnemo raziskovati nove vode?

Zato mislim, da prihajamo na območje, kjer je še veliko stvari, ki jih ne poznamo.

KING: Vendar pa znanstveno sodelovanje samo ne bo dovolj. Dodatne investicije v raziskave

in razumevanje dogajanja na visokem severu so še vedno potrebni.

SNORASSON: Sam na primer vodim projekt o hidrologiji Arktike

in spremljanju hidrologije Arktike.

Očitno je, da operativni sistemi, opazovalni sistemi ne zadoščajo.

Še zdaleč ne zadoščajo za obstoječa vprašanja.

In menim, da to velja za mnoga znanstvena opazovanja.

Niso dovolj temeljita za pravo oceno

sprememb, ki so se nedavno zgodile.

KING: Vendar pa bo za boljše razumevanje

treba premagati oviro nacionalnih interesov.

SNORASSON: Vedno je težko dobiti podatke,

od nacionalnih pristojnih organov, zlasti o virih ali zadevah, povezanih z viri.

KING: Pri čemer nacionalni interesi niso omejeni samo na znanost.

Lahko segajo tudi na vojaško področje.

CRADDOCK: Narediti moramo popis in potem določiti, kaj bomo morda morali narediti,

kaj bodo morda zahtevali od nas in potem preveriti, ali

ta popis ustreza temu, kar bo dodeljeno Natu?

Kajti če neka država Natu dodeli le polovico, to pomeni, da ima nek nacionalni interes,

da bo te zmogljivosti želela zadržati, preden jih bo dodelila zavezništvu.

KING: Kar se bo dogajalo na visokem severu, ne bo ostalo na visokem severu.

Posledice tamkajšnjih sprememb bo čutiti po vsem planetu.

Veliko poznavalcev poudarja, da vprašanja visokega severa niso samo arktična vprašanja,

ali vprašanja za samo pet držav, ki mejijo na to območje. Gre za svetovna vprašanja.

To je razvidno že iz izkazanega interesa za to, kaj se tukaj dogaja.

In to od držav, kot so Kitajska in Japonska in celo Indija.

Del tehnologije, ki se zdaj uporablja na Arktiki,

je iz držav kot je Južna Koreja.

Islandija je odličen primer, ki kaže, v kolikšni meri je to svetovno območje.

Tukaj se srečujejo tektonske plošče Severne Amerike in Evrope.

To torej pomeni, da trenutno stojim v Evropi - zdaj pa v Severni Ameriki.

Ali menite, da je visoki sever svetovno vprašanje?

STØRE: Dobro vprašanje. Svet za Arktiko vključuje arktične obalne države,

plus Finsko, Švedsko in Islandijo.

Vendar pa gre na Arktiki za globalna vprašanja, kot ste sami rekli.

To je tisto, kar najbolj fascinira.

Veste, v Natu govorimo o nedeljivosti varnosti.

To je pretežno zemljepisni pojem, namreč, da smo vsi skupaj v istem »varnostnem loncu«.

Vendar pa mislim, da zdaj začenjamo spoznavati nedeljivost varnosti tudi s tematskega vidika.

Globalno segrevanje v celoti temelji na medsebojni odvisnosti, ne glede na to, kje ste.

DI PAOLA: Po svoje je prav, da Nato razmišlja o svoji vlogi glede tega svetovnega problema.

Po drugi strani pa bi preveliko poudarjanje Nata neizogibno pripeljalo do nevarnosti,

da bi to postalo zadeva med Natom in Rusijo in s tem neke vrste vojaška, varnostna grožnja.

Torej, vključimo še...... razširimo vprašanje, kajti če vključite še druge poleg Rusije,

na primer Kitajsko, če vključite Japonsko, Korejo,

če vključite Indijo, potem takoj vidite,

da ne gre za vojaško konfontacijo med Natom in Rusijo na severu, kot je bilo to drugje.

KING: Kljub nekaterim udarnim naslovom je sodelovanje med Rusijo

in Natovimi državami na visokem severu precej dobro.

Julija 2008 so na primer norveški in ruski mornarji

v Severnem ledenem morju izvedli skupno podmorniško reševalno vajo.

STØRE: Zdaj pa je treba priznati, da živimo v drugačnih časih,

ko večina teh tveganj, ki jih moramo obvladovati,

ni stvar ene same države niti ene same vojske.

Gre za civilno-vojaške večdržavne izzive in s stališča Norveške

je Rusija za večino izmed njih del rešitve in ne del problema.

CRADDOCK: V celotnem spektru delovanj je vojaško sodelovanje

med Natom in Rusijo pomembno. To je en del tega.

Očitno je, da so si z leti nabrali ogromno izkušenj

in ko bomo dobili politično podporo za nadaljevanje vojaškega sodelovanja,

zlasti na tem področju, bomo to z veseljem storili.

KING: Vendar pa je težko ignorirati ozadje ruskega delovanja na visokem severu.

Rusija je že zapičila svojo zastavo na morsko dno na severnem polu

in jasno je, da ima na tem območju svoje lastne interese.

DI PAOLA: Kakšni so ruski interesi?

No, ruski interesi so enaki kot interesi drugih.

Gre za na način, kako jih želijo uveljaviti, vendar pa so interesi čisto enaki.

STØRE: Rusi imajo velike zmogljivosti na severu. Rusi so vedno imeli strateške zmogljivosti.

Zdaj posodabljajo svojo floto. Posodabljajo svoja letala in spet izvajajo svoje dejavnosti.

Na to ne gledamo primarno kot na nekaj, kar bi bilo usmerjeno proti

skupini držav ali eni državi.

Pač pa je to za Rusijo način, da ponovno vzpostavi svojo prisotnost.

Zelo pozorno moramo spremljati dogajanje in se ustrezno odzivati.

Ampak ne z nekim stopnjevanjem možnosti vojaškega spopada,

ker za izzive, s katerimi se soočamo, ni vojaških rešitev,

in sam sem globoko prepričan, da bodo za večino tistega, kar Rusija želi doseči

na svojem delu Arktike, sodelovanje in majhne napetosti prinesli koristi.

CRADDOCK: Tukaj je prostor za dogovore in sporazume, tako da

v arktični regiji ni nobenih črnih lukenj, če hočete, in zavedamo se situacije.

To je ključno. Kot sem že rekel, ni nam treba biti povsod,

vendar pa bi radi vedeli, kaj se dogaja povsod.

KING: Nekatera stališča, dejstva in številke tukaj na visokem severu ostajajo nejasna,

vendar pa se zdi, da se vsi strinjajo vsaj glede nečesa.

Nadejajo se rešitve, podobne Modri laguni tukaj,

ki bo naravna in v interesu vseh.

DI PAOLA: Tisto, čemur se moramo izogniti, je kopičenje vojske na Arktiki.

Temu se moramo izogibati. In izogibati se moramo temu, da bi rekli, poglej,

nekdo pa vendarle krepi vojsko, zato moram to storiti še sam,

kar na koncu spodbudi reakcijo, enake protiukrepe na drugi strani in preden se zaveš,

si v resnici sredi medsebojnega torpediranja. To pa ni potrebno.

STØRE: Ampak izziv, če se vrnem na vse to, je,

da je skrajni čas, da se pogovorimo o visokem severu ob manjših napetostih.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink