JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Karadžić: od Sarajeva do Haaga

Aretacija Radovana Karadžića ni dobra novica le za njegove žrtve - lahko bi bila tudi varnostna tema za Bosno.

Get the Flash Player to see this player.

Radovan Karadžić zdaj sedi v zaporniški celici v Haagu. Revija NATO je obiskala Bosno, da bi ugotovila, kako sta novico o njegovi aretaciji sprejeli obe tamkajšnji skupnosti in kaj pomeni za prihodnjo usmeritev Bosne, sprašuje pa tudi, ali je Karadžiću možno zagotoviti pošteno sojenje.

Trajanje posnetka: 16,30

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

© NATO Review

Radovan Karadžić, zloglasni vodja bosanskih Srbov med vojno v Bosni in Hercegovini.

Človek, ki je muslimane v Bosni posvaril pred uničenjem, če bi razglasili neodvisnost.

(na zaslonu): Ne mislite, da Bosne in Hercegovine ne boste popeljali v pekel...

(na zaslonu): ...in povzročili izginotje muslimanskega naroda...

(na zaslonu): ...ker se muslimanski narod ne more braniti, če pride do vojne.

Človek, s čigar vojsko in povelji so v naslednjih treh letih skušali to grožnjo uresničiti.

Še zlasti dve mesti pričata o njegovi krutosti: Sarajevo in Srebrenica.

V Srebrenici sta bila Karadžić in general Mladić obtožena

poboja 8.000 moških in dečkov, potem ko je padlo prvo varno območje ZN.

Na sojenju bodo predstavili dokaze, da so bili med poboji tudi dobro načrtovani pokoli...

(na zaslonu): Ne bojte se. Nikomur se ne bo nič zgodilo.

...laži in bombardiranja civilistov na begu.

Pobili so moške do 77. leta in celo dečke, stare le 12 let.

V Srebrenici so pokol izvajali več dni. V Sarajevu je trajal skoraj štiri leta.

Mesto so zasuli z artilerijskim, topniškim in ostrostrelskim ognjem.

(na zaslonu): Ti ljudje nimajo hrane, nimajo mleka za otroke, čokolade... ničesar!

Med 12.000 ubitimi je bilo več kot 1000 otrok.

Sarajevo pa kljub temu, da so ga srbske sile napadale in obkolile, nikoli ni padlo.

Revija NATO se vrača v Sarajevo, na prizorišče

enega najhujših vojnih zločinov v bosanski vojni, da bi videli odziv na Karadžićevo prijetje.

In pogledali si bomo, kaj to pomeni za prihodnost in varnost države in regije.

Vse od vojne skuša Nidžara Ahmetašević izslediti Radovana Karadžića.

Jaz sem vojno preživela. Mnoge moje prijatelje pa so ubili ali ranili.

Jaz sem bila ranjena. Mnoge od mojih družinskih članov so med vojno hudo ranili ali ubili.

Kako se je odzvala, ko je slišala za Karadžićevo aretacijo?

Ko so Karadžića aretirali, se mi je zdelo, da je to konec vojne. Žal pa to ni res.

Raffi Gregorian je namestnik visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino.

Pred tem je delal za Nato in ameriško vlado kot strokovnjak za Balkan.

Kako se je kot eden najbolj zagnanih Karadžićevih zasledovalcev odzval na njegovo aretacijo?

Počutil sem se podobno kot po končanem doktoratu, čeprav je tole trajalo nekoliko dlje.

Pričakoval sem občutek olajšanja in vznesenosti, občutil pa sem samo otopelost.

Če omenite besedo Sarajevo, mnogi na Zahodu

pred seboj vidijo podobe obleganega mesta iz časa vojne.

Ampak Sarajevo hoče naprej.

Ta teden poteka sarajevski filmski festival z obiskovalci z vsega sveta.

Koliko torej aretacija Karadžića danes pomeni ljudem v Sarajevu?

(na zaslonu): On je kriminalec in hujši od Hitlerja.

Bil sem šokiran, ker sem mislil, da ga nikoli ne bodo dobili. Očitno je tu še nekaj pravice.

Karadžić je že v Haagu, kjer čaka na sojenje

pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Obtoženi ste genocida,

kaznivega po členih 4-3A, 7-1 in 7-3 statuta tega sodišča.

Geoffrey Nice je bil glavni tožilec na sojenju Slobodanu Miloševiću v Haagu.

Želim predočiti obtoženemu preko priče ali priči sami,

ne vem, za koga gre, da je skupno število 93 zapornikov napačna,

pravzaprav namerno napačna številka.

Ali Geoffrey Nice meni, da če so bili Karadžićevi zločini storjeni na tem območju,

bi tudi sojenje moralo potekati tu?

Mislim, da bi bil to najboljši kraj za njegovo sojenje. Morda je za to še prezgodaj.

Dobro bi bilo, če bi mu sodili tam, kjer naj bi bili zločini storjeni.

Zato, da bi priče lahko prihajale vsak dan

in jim ne bi bilo treba v tuje okolje, kot je Haag.

Sodišče je bilo ustanovljeno zato, ker so oblasti v regiji odpovedale.

To sodišče je bilo v veliki meri ustanovljeno zaradi Karadžića in Miloševića.

In mislim, da če hočemo dati občutek nepristranskosti sodstva,

ne glede na moje osebne poglede na zadevo, je edini kraj, kjer lahko to zagotovite

za ta dva človeka, haaško Mednarodno sodišče.

Ena od težav pri sojenju Karadžiću v Haagu je,

da mnogi Srbi in bosanski Srbi še vedno ne zaupajo haaškemu sodišču.

Šli smo na Pale, Karadžićevo bazo med vojno in po njej,

da bi izvedeli, kako ljudje tam gledajo na njegovo aretacijo in bližajoče se sojenje.

Očitno je že, da smo na srbskem ozemlju. To je Republika srbska.

Napisi so pogosto v cirilci.

Z več zgradb visijo srbske zastave.

Ena od prvih zgradb, ki smo jih tu zagledali, nosi zelo primerno ime.

Znak na zgradbi -- Enigma

To je center Pal, kraja, ki ga je Karadžić izbral za svojega. Karadžića so prijeli leta 2008,

skoraj natanko 13 let po vložitvi obtožnice na haaškem sodišču za vojne zločine.

Obtožnica ga je bremenila genocida, pregona in poboja

Nesrbov v napadih na mesta širom po Bosni in Hercegovini.

Obtožen je tudi pregona na tisoče Nesrbov v taborišča,

kjer naj bi jih pobijali, mučili, zlorabljali in spolno napadali.

Kljub temu pa so ga še leto po obtožnici, julija 1995,

videli svobodno sprehajati se in živeti v središču tega mesta.

Na začetku so bili mnogi odgovori previdni.

(na zaslonu): Vsi, ne glede na narodnost, morajo odgovarjati pred roko pravice

za zločine, ki so jih zagrešili.

Kmalu pa smo slišali ljudi, ki so izražali lojalnost,

kakršno je Karadžić užival, ko je še živel v mestu.

Mi lahko poveste, ali ste bili zadovoljni, ko ste slišali, da so aretirali Radovana Karadžića?

(na zaslonu): Bilo mi je zelo hudo. Bila sem resnično nesrečna. In hočem, da to ve ves svet.

Nikakor nisem zadovoljna, da so ga aretirali.

Za nekatere je Karadžićevo prijetje še vedno preveč občutljiva tema.

(na zaslonu): Na to vprašanje nisem pripravljen odgovoriti.

Bosanski Srbi o haaškem sodišču ne dvomijo samo zato, ker mislijo,

da Slobodan Milošević ni bil deležen poštenega sojenja.

Poudarjajo tudi, da je Haag oprostil muslimane, obtožene vojnih zločinov,

kot je na primer muslimanski vojni poveljnik Naser Orić.

G. Orić, lahko prosim vstanete? Spoznani ste za nedolžnega in ste zato oproščeni...

po prvi točki, opustitve opravljanja dolžnosti nadrejenega

ter sprejetja ustreznih ukrepov za preprečitev umora.

(na zaslonu): Tako se morajo ljudje zdaj bati tega bandita... on je tam pobijal Srbe.

Naser Orić?

(na zaslonu): Ja, ja... prav on.

Tako prepričanje pa ne upošteva dejstva, da so Orića spoznali za krivega nekaterih obtožb.

Vendar pa ste spoznani za krivega opustitve opravljanja dolžnosti nadrejenega

ter sprejetja potrebnih in razumnih ukrepov za preprečitev umora...

Je ta srbska skeptičnost do Haaga upravičena?

Zdaj je 159 od 161 obtožencev šlo v Haag

ali so na nek način šli skozi postopek sodišča.

In v teh primerih je bilo nekaj zelo pomembnih sodb.

Nekateri pa so bili tudi oproščeni vseh obtožb.

Mislim, da je sodišče pošteno, vendar pa ljudje zaradi politike pravijo, da je pristransko.

Sodišče dela na podlagi dejstev, ki so mu predstavljena.

Bruce McLane, naslednik Raffija Gregoriana kot politični svetovalec Nata v Sarajevu, soglaša.

Eden od naših problemov v tej državi glede odnosa ljudi

do postopkov je, da mnogi ljudje mislijo,

da je sodišče pristransko, zlasti na strani Srbov,

da mednarodna skupnost zvrača odgovornost za vojno na Srbe.

Taka sojenja pričajo o nasprotnem. Dokazujejo, da tisti,

ki so zločine storili, za te zločine tudi odgovarjajo.

Ali Geoffrey Nice meni, da Haag Karadžiću lahko zagotovi pošteno sojenje?

To je v rokah sodnikov in ne vidim razloga, zakaj ne. Sodniki morajo biti odločeni,

da na željo strank pridobijo vse potrebne dokaze.

Ampak seveda lahko temu človeku zagotovijo pošteno sojenje. To je naloga sodnikov.

Čeprav dokazov v primeru Karadžića ne poznam podrobno, pa so vsaj na prvi pogled

veliko trdnejši kot so bili dokazi proti Miloševiću.

Na zasedanjih skupščine je izrekel nekatere stvari, ki mu bodo povzročale težave.

Skratka, obstajajo razlogi, zakaj bo sojenje bolj strnjeno, kot je bilo Miloševićevo.

Analitike skrbi politična struktura Bosne in Hercegovine,

predvsem zaradi velikega števila volitev, ki so potekale po letu 1996.

Veliko večjega kot v drugih državah, zlasti v Zahodni Evropi. Drug razlog za skrb pa je,

da ljudje volijo glede na etnične in ne nacionalne interese.

In sprašujejo se, kam to vodi.

Ali obstaja bojazen, da bi Karadžićev proces vplival na bosansko-hercegovske volitve 2008?

Pričakujem, da ne bo povzročal bistvenih problemov,

čeprav ste lahko prepričani, da bodo pred oktobrskimi lokalnimi volitvami

nekateri to in druga vprašanja izrabljali iz napačnih razlogov.

Po mnenju Raffija Gregoriana to vprašanje sploh ne bi smelo biti predvolilna tema.

Čudno je, ker gre za lokalne volitve. Te nimajo nič opraviti

z vprašanji glede statusa entitete ali države.

Pri lokalnih volitvah bi teme morale biti

pobiranje smeti in asfaltiranje cest.

V tej državi povsod lahko vidite, kako politiki odvračajo

pozornost ljudi od resničnih problemov z upravljanjem...

... in se namesto tega ukvarjajo s smešnimi vprašanji, kot je Karadžićeva družina

in kdo jo bolj podpira, in to ko gre za lokalne volitve.

Prijetje Radovana Karadžića ima posledice za celotno balkansko regijo.

Kakšne so posledice za Srbijo, državo, ki ga je aretirala?

Če ponovim, to je pozitiven znak za Srbijo, kjer je potekal boj

za njeno demokratično dušo in prodemokratične sile so zmagale.

Aretacija Karadžića in Mladića je zahteva notranjega prava Srbije,

da ne omenjam mednarodnih pravnih obveznosti v okviru ZN.

Mislim, da je bil to dober politični trenutek. Ne le za Srbijo,

ampak verjetno najbolj za Srbijo.

Pa tudi za celotno mednarodno skupnost, EU in ZDA, ker so bile te države

najbolj vpletene v dogajanje na Balkanu.

Bližajoči se proces je za haaško sodišče priložnost, da pokaže svojo objektivnost pri sojenju

vojnim zločincem. Bo sojenje Karadžiću uspešnejše od sojenja Miloševiću?

Nobenega razloga ni, da bi bilo sojenje dolgo, saj je šlo v primeru Miloševića za tri vojne,

desetletno obdobje, pa bi bilo zaključeno v dveh letih, če ne bi bil bolan.

Raffi Gregorian meni, da mora težišče ostati na Karadžićevih zločinih.

Dovolj ljudi je polnilo časopise z razpravami o domnevnih

dogovorih in povsem pozabilo na zločine, ki jih je ta človek obtožen...

... in za katere je že bil spoznan za krivega

na sodiščih v ZDA, zaradi vodenja posiljevalskih taborišč.

Je sojenje Karadžiću dovolj, da bo lahko ta regija šla naprej?

Ne, v Haagu moramo videti Mladića.

Brez njega ni konca. Preprosto ni konca, ker če...

hočem reči, strašno je živeti na svetu, če je nekdo, kot je Ratko Mladić, svoboden.

Strašno je, če si Bošnjak ali pa samo človeško bitje.

In mislim, da ni konec, dokler ne dobimo Mladića. Hočem reči, Karadžić

je bil politični vodja. On je tisti, ki je določal politiko.

Mladić pa je izvrševal vojaške vidike tega. Oba sta

različni osebnosti. Eden je kot patološki morilec, drugi pa kot psevdo intelektualec.

Vede se zelo umirjeno, ampak kot sem povedal prej, patološki lažnivec.

Ampak Mladić je svojih javnih izjavah povedal,

da je točno vedel, kaj dela. Točno je vedel, kaj dela.

Mnogi ljudje, ki so trpeli v Sarajevu, stoično gledajo na Karadžićevo aretacijo.

To je korak k premostitvi boleče žive preteklosti.

Veliko številk se omenja v zvezi z vojno v Bosni in Hercegovini. Sarajevo

in 43 mesecev obleganja, Srebrenica in 8.000 moških in dečkov, ki so jih tam pobili.

Ampak številke na tem sarajevskem pokopališču so v glavnem '92, '93, '94 in '95.

To so letnice smrti, zapisane na večini teh grobov.

Civilisti in vojaki, ki so umrli v letih vojne. Ta pokopališča niso skrita.

Večina jih je v osrčju mesta, ker so mnoga od njih nekoč bila sarajevski mestni parki.

Zato čeprav Karadžićeva aretacija lahko prispeva k prebolevanju,

to še zdaleč ni zadnje poglavje v tej zgodbi.

(na zaslonu): Ob njegovi aretaciji sem začutil duhovno olajšanje. Ampak vsak dan

je še vedno treba hoditi v službo. Upam samo, da se bodo politično stvari izboljšale.

Za nas vojna še vedno ni preteklost. Še vedno živimo... še vedno živimo v

neke vrste... ne vojni, pač pa povojni državi.

Nisem prepričana, čeprav sem na dan, ko so Karadžića prijeli, imela občutek, da je vojne konec,

žal to ni res. Še vedno živimo s tem.

In verjetno bomo s tem morali živeti še veliko let, ki so pred nami.

Radovan Karadžić, zloglasni vodja bosanskih Srbov med vojno v Bosni in Hercegovini.

Človek, ki je muslimane v Bosni posvaril pred uničenjem, če bi razglasili neodvisnost.

(na zaslonu): Ne mislite, da Bosne in Hercegovine ne boste popeljali v pekel...

(na zaslonu): ...in povzročili izginotje muslimanskega naroda...

(na zaslonu): ...ker se muslimanski narod ne more braniti, če pride do vojne.

Človek, s čigar vojsko in povelji so v naslednjih treh letih skušali to grožnjo uresničiti.

Še zlasti dve mesti pričata o njegovi krutosti: Sarajevo in Srebrenica.

V Srebrenici sta bila Karadžić in general Mladić obtožena

poboja 8.000 moških in dečkov, potem ko je padlo prvo varno območje ZN.

Na sojenju bodo predstavili dokaze, da so bili med poboji tudi dobro načrtovani pokoli...

(na zaslonu): Ne bojte se. Nikomur se ne bo nič zgodilo.

...laži in bombardiranja civilistov na begu.

Pobili so moške do 77. leta in celo dečke, stare le 12 let.

V Srebrenici so pokol izvajali več dni. V Sarajevu je trajal skoraj štiri leta.

Mesto so zasuli z artilerijskim, topniškim in ostrostrelskim ognjem.

(na zaslonu): Ti ljudje nimajo hrane, nimajo mleka za otroke, čokolade... ničesar!

Med 12.000 ubitimi je bilo več kot 1000 otrok.

Sarajevo pa kljub temu, da so ga srbske sile napadale in obkolile, nikoli ni padlo.

Revija NATO se vrača v Sarajevo, na prizorišče

enega najhujših vojnih zločinov v bosanski vojni, da bi videli odziv na Karadžićevo prijetje.

In pogledali si bomo, kaj to pomeni za prihodnost in varnost države in regije.

Vse od vojne skuša Nidžara Ahmetašević izslediti Radovana Karadžića.

Jaz sem vojno preživela. Mnoge moje prijatelje pa so ubili ali ranili.

Jaz sem bila ranjena. Mnoge od mojih družinskih članov so med vojno hudo ranili ali ubili.

Kako se je odzvala, ko je slišala za Karadžićevo aretacijo?

Ko so Karadžića aretirali, se mi je zdelo, da je to konec vojne. Žal pa to ni res.

Raffi Gregorian je namestnik visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino.

Pred tem je delal za Nato in ameriško vlado kot strokovnjak za Balkan.

Kako se je kot eden najbolj zagnanih Karadžićevih zasledovalcev odzval na njegovo aretacijo?

Počutil sem se podobno kot po končanem doktoratu, čeprav je tole trajalo nekoliko dlje.

Pričakoval sem občutek olajšanja in vznesenosti, občutil pa sem samo otopelost.

Če omenite besedo Sarajevo, mnogi na Zahodu

pred seboj vidijo podobe obleganega mesta iz časa vojne.

Ampak Sarajevo hoče naprej.

Ta teden poteka sarajevski filmski festival z obiskovalci z vsega sveta.

Koliko torej aretacija Karadžića danes pomeni ljudem v Sarajevu?

(na zaslonu): On je kriminalec in hujši od Hitlerja.

Bil sem šokiran, ker sem mislil, da ga nikoli ne bodo dobili. Očitno je tu še nekaj pravice.

Karadžić je že v Haagu, kjer čaka na sojenje

pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Obtoženi ste genocida,

kaznivega po členih 4-3A, 7-1 in 7-3 statuta tega sodišča.

Geoffrey Nice je bil glavni tožilec na sojenju Slobodanu Miloševiću v Haagu.

Želim predočiti obtoženemu preko priče ali priči sami,

ne vem, za koga gre, da je skupno število 93 zapornikov napačna,

pravzaprav namerno napačna številka.

Ali Geoffrey Nice meni, da če so bili Karadžićevi zločini storjeni na tem območju,

bi tudi sojenje moralo potekati tu?

Mislim, da bi bil to najboljši kraj za njegovo sojenje. Morda je za to še prezgodaj.

Dobro bi bilo, če bi mu sodili tam, kjer naj bi bili zločini storjeni.

Zato, da bi priče lahko prihajale vsak dan

in jim ne bi bilo treba v tuje okolje, kot je Haag.

Sodišče je bilo ustanovljeno zato, ker so oblasti v regiji odpovedale.

To sodišče je bilo v veliki meri ustanovljeno zaradi Karadžića in Miloševića.

In mislim, da če hočemo dati občutek nepristranskosti sodstva,

ne glede na moje osebne poglede na zadevo, je edini kraj, kjer lahko to zagotovite

za ta dva človeka, haaško Mednarodno sodišče.

Ena od težav pri sojenju Karadžiću v Haagu je,

da mnogi Srbi in bosanski Srbi še vedno ne zaupajo haaškemu sodišču.

Šli smo na Pale, Karadžićevo bazo med vojno in po njej,

da bi izvedeli, kako ljudje tam gledajo na njegovo aretacijo in bližajoče se sojenje.

Očitno je že, da smo na srbskem ozemlju. To je Republika srbska.

Napisi so pogosto v cirilci.

Z več zgradb visijo srbske zastave.

Ena od prvih zgradb, ki smo jih tu zagledali, nosi zelo primerno ime.

Znak na zgradbi -- Enigma

To je center Pal, kraja, ki ga je Karadžić izbral za svojega. Karadžića so prijeli leta 2008,

skoraj natanko 13 let po vložitvi obtožnice na haaškem sodišču za vojne zločine.

Obtožnica ga je bremenila genocida, pregona in poboja

Nesrbov v napadih na mesta širom po Bosni in Hercegovini.

Obtožen je tudi pregona na tisoče Nesrbov v taborišča,

kjer naj bi jih pobijali, mučili, zlorabljali in spolno napadali.

Kljub temu pa so ga še leto po obtožnici, julija 1995,

videli svobodno sprehajati se in živeti v središču tega mesta.

Na začetku so bili mnogi odgovori previdni.

(na zaslonu): Vsi, ne glede na narodnost, morajo odgovarjati pred roko pravice

za zločine, ki so jih zagrešili.

Kmalu pa smo slišali ljudi, ki so izražali lojalnost,

kakršno je Karadžić užival, ko je še živel v mestu.

Mi lahko poveste, ali ste bili zadovoljni, ko ste slišali, da so aretirali Radovana Karadžića?

(na zaslonu): Bilo mi je zelo hudo. Bila sem resnično nesrečna. In hočem, da to ve ves svet.

Nikakor nisem zadovoljna, da so ga aretirali.

Za nekatere je Karadžićevo prijetje še vedno preveč občutljiva tema.

(na zaslonu): Na to vprašanje nisem pripravljen odgovoriti.

Bosanski Srbi o haaškem sodišču ne dvomijo samo zato, ker mislijo,

da Slobodan Milošević ni bil deležen poštenega sojenja.

Poudarjajo tudi, da je Haag oprostil muslimane, obtožene vojnih zločinov,

kot je na primer muslimanski vojni poveljnik Naser Orić.

G. Orić, lahko prosim vstanete? Spoznani ste za nedolžnega in ste zato oproščeni...

po prvi točki, opustitve opravljanja dolžnosti nadrejenega

ter sprejetja ustreznih ukrepov za preprečitev umora.

(na zaslonu): Tako se morajo ljudje zdaj bati tega bandita... on je tam pobijal Srbe.

Naser Orić?

(na zaslonu): Ja, ja... prav on.

Tako prepričanje pa ne upošteva dejstva, da so Orića spoznali za krivega nekaterih obtožb.

Vendar pa ste spoznani za krivega opustitve opravljanja dolžnosti nadrejenega

ter sprejetja potrebnih in razumnih ukrepov za preprečitev umora...

Je ta srbska skeptičnost do Haaga upravičena?

Zdaj je 159 od 161 obtožencev šlo v Haag

ali so na nek način šli skozi postopek sodišča.

In v teh primerih je bilo nekaj zelo pomembnih sodb.

Nekateri pa so bili tudi oproščeni vseh obtožb.

Mislim, da je sodišče pošteno, vendar pa ljudje zaradi politike pravijo, da je pristransko.

Sodišče dela na podlagi dejstev, ki so mu predstavljena.

Bruce McLane, naslednik Raffija Gregoriana kot politični svetovalec Nata v Sarajevu, soglaša.

Eden od naših problemov v tej državi glede odnosa ljudi

do postopkov je, da mnogi ljudje mislijo,

da je sodišče pristransko, zlasti na strani Srbov,

da mednarodna skupnost zvrača odgovornost za vojno na Srbe.

Taka sojenja pričajo o nasprotnem. Dokazujejo, da tisti,

ki so zločine storili, za te zločine tudi odgovarjajo.

Ali Geoffrey Nice meni, da Haag Karadžiću lahko zagotovi pošteno sojenje?

To je v rokah sodnikov in ne vidim razloga, zakaj ne. Sodniki morajo biti odločeni,

da na željo strank pridobijo vse potrebne dokaze.

Ampak seveda lahko temu človeku zagotovijo pošteno sojenje. To je naloga sodnikov.

Čeprav dokazov v primeru Karadžića ne poznam podrobno, pa so vsaj na prvi pogled

veliko trdnejši kot so bili dokazi proti Miloševiću.

Na zasedanjih skupščine je izrekel nekatere stvari, ki mu bodo povzročale težave.

Skratka, obstajajo razlogi, zakaj bo sojenje bolj strnjeno, kot je bilo Miloševićevo.

Analitike skrbi politična struktura Bosne in Hercegovine,

predvsem zaradi velikega števila volitev, ki so potekale po letu 1996.

Veliko večjega kot v drugih državah, zlasti v Zahodni Evropi. Drug razlog za skrb pa je,

da ljudje volijo glede na etnične in ne nacionalne interese.

In sprašujejo se, kam to vodi.

Ali obstaja bojazen, da bi Karadžićev proces vplival na bosansko-hercegovske volitve 2008?

Pričakujem, da ne bo povzročal bistvenih problemov,

čeprav ste lahko prepričani, da bodo pred oktobrskimi lokalnimi volitvami

nekateri to in druga vprašanja izrabljali iz napačnih razlogov.

Po mnenju Raffija Gregoriana to vprašanje sploh ne bi smelo biti predvolilna tema.

Čudno je, ker gre za lokalne volitve. Te nimajo nič opraviti

z vprašanji glede statusa entitete ali države.

Pri lokalnih volitvah bi teme morale biti

pobiranje smeti in asfaltiranje cest.

V tej državi povsod lahko vidite, kako politiki odvračajo

pozornost ljudi od resničnih problemov z upravljanjem...

... in se namesto tega ukvarjajo s smešnimi vprašanji, kot je Karadžićeva družina

in kdo jo bolj podpira, in to ko gre za lokalne volitve.

Prijetje Radovana Karadžića ima posledice za celotno balkansko regijo.

Kakšne so posledice za Srbijo, državo, ki ga je aretirala?

Če ponovim, to je pozitiven znak za Srbijo, kjer je potekal boj

za njeno demokratično dušo in prodemokratične sile so zmagale.

Aretacija Karadžića in Mladića je zahteva notranjega prava Srbije,

da ne omenjam mednarodnih pravnih obveznosti v okviru ZN.

Mislim, da je bil to dober politični trenutek. Ne le za Srbijo,

ampak verjetno najbolj za Srbijo.

Pa tudi za celotno mednarodno skupnost, EU in ZDA, ker so bile te države

najbolj vpletene v dogajanje na Balkanu.

Bližajoči se proces je za haaško sodišče priložnost, da pokaže svojo objektivnost pri sojenju

vojnim zločincem. Bo sojenje Karadžiću uspešnejše od sojenja Miloševiću?

Nobenega razloga ni, da bi bilo sojenje dolgo, saj je šlo v primeru Miloševića za tri vojne,

desetletno obdobje, pa bi bilo zaključeno v dveh letih, če ne bi bil bolan.

Raffi Gregorian meni, da mora težišče ostati na Karadžićevih zločinih.

Dovolj ljudi je polnilo časopise z razpravami o domnevnih

dogovorih in povsem pozabilo na zločine, ki jih je ta človek obtožen...

... in za katere je že bil spoznan za krivega

na sodiščih v ZDA, zaradi vodenja posiljevalskih taborišč.

Je sojenje Karadžiću dovolj, da bo lahko ta regija šla naprej?

Ne, v Haagu moramo videti Mladića.

Brez njega ni konca. Preprosto ni konca, ker če...

hočem reči, strašno je živeti na svetu, če je nekdo, kot je Ratko Mladić, svoboden.

Strašno je, če si Bošnjak ali pa samo človeško bitje.

In mislim, da ni konec, dokler ne dobimo Mladića. Hočem reči, Karadžić

je bil politični vodja. On je tisti, ki je določal politiko.

Mladić pa je izvrševal vojaške vidike tega. Oba sta

različni osebnosti. Eden je kot patološki morilec, drugi pa kot psevdo intelektualec.

Vede se zelo umirjeno, ampak kot sem povedal prej, patološki lažnivec.

Ampak Mladić je svojih javnih izjavah povedal,

da je točno vedel, kaj dela. Točno je vedel, kaj dela.

Mnogi ljudje, ki so trpeli v Sarajevu, stoično gledajo na Karadžićevo aretacijo.

To je korak k premostitvi boleče žive preteklosti.

Veliko številk se omenja v zvezi z vojno v Bosni in Hercegovini. Sarajevo

in 43 mesecev obleganja, Srebrenica in 8.000 moških in dečkov, ki so jih tam pobili.

Ampak številke na tem sarajevskem pokopališču so v glavnem '92, '93, '94 in '95.

To so letnice smrti, zapisane na večini teh grobov.

Civilisti in vojaki, ki so umrli v letih vojne. Ta pokopališča niso skrita.

Večina jih je v osrčju mesta, ker so mnoga od njih nekoč bila sarajevski mestni parki.

Zato čeprav Karadžićeva aretacija lahko prispeva k prebolevanju,

to še zdaleč ni zadnje poglavje v tej zgodbi.

(na zaslonu): Ob njegovi aretaciji sem začutil duhovno olajšanje. Ampak vsak dan

je še vedno treba hoditi v službo. Upam samo, da se bodo politično stvari izboljšale.

Za nas vojna še vedno ni preteklost. Še vedno živimo... še vedno živimo v

neke vrste... ne vojni, pač pa povojni državi.

Nisem prepričana, čeprav sem na dan, ko so Karadžića prijeli, imela občutek, da je vojne konec,

žal to ni res. Še vedno živimo s tem.

In verjetno bomo s tem morali živeti še veliko let, ki so pred nami.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink