JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Volitve v Afganistanu – potencialna prelomna točka

Daoud Sultanzoy kot poslanec v afganistanskem parlamentu predstavlja svoj pogled na nevaren položaj, v katerem bi se znašla njegova država, če se med prihajajočimi volitvami ne bo povezala s svojimi prebivalci.

Če pogledamo Afganistan, njegovo demokracijo in prihodnost, je zelo jasno razvidno, da so bile v zadnjih sedmih letih zapravljene številne zlate priložnosti za izboljšanje stanja.

Predvsem je te priložnosti zapravilo afganistansko vodstvo, ki ni bilo kos svoji nalogi s prav nobenega vidika vladanja. Vendar pa je priložnosti zapravila tudi mednarodna skupnost, ki ni v celoti prepoznala pomena bolj preglednega, discipliniranega in koherentnega pristopa k reševanju problemov v Afganistanu.

Mednarodna skupnost se mora sedaj preusmeriti na realnost, ki jo pozna. In ta realnost med drugim pomeni najnižjo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Pomeni revščino, slabo zdravstveno oskrbo in nizko stopnjo izobraženosti. Pomeni pa tudi pomanjkanje drugih storitev kljub pomoči (resda nezadostni) in denarju, ki se steka v to državo.

Afganistanska mlajša generacija – kakih 85 % prebivalstva – je zaskrbljena glede vsakodnevnega življenja, delovnih mest in osnovnih vidikov življenja.

Prebivalci Afganistana vedo, kje so problemi: korupcija, zapravljanje, nezadostna koordinacija, neodločnost in težave, ki izvirajo iz neuspešnega vodenja, kar je oviralo dostavo pomoči in obnovo. Vedo, da se vzroki problemov niso spremenili. Spremenil se je samo poudarek v razpravah o njih. Prihodnost Afganistana je odvisna od teh ljudi, ki se zavedajo, da za njihov narod vključenost mednarodne skupnosti zdaj pomeni preživetje ali smrt.

Veliko se je govorilo o vprašanjih, kot so vladavina prava, dobro upravljanje, pravosodje in droge. Druge ključne vidike za rešitev Afganistana pa so zanemarjali.

Obstaja nekaj vprašanj, ki skrbijo prebivalce Afganistana, zlasti mlajšo generacijo (ki predstavlja dramatičnih 85 % prebivalstva). Preprosto povedano: sprašujejo se, kaj bo z njimi in njihovim vsakdanjikom, delovnimi mesti in osnovnimi vidiki življenja. Poleg tega so zaskrbljeni zaradi politične prihodnosti države, ki je povezana tudi z njihovim osebnim blagostanjem.

Sprašujejo se o osnovnih stvareh, kot so:

  • Kako resna je demokracija, če se generacija prihodnosti, večina, vidi, da jim v nedogled vladajo stari varuhi mračne dobe?
  • Kaj bi nadaljevanje tega pomenilo za demokracijo in predstave ljudi o demokraciji v Afganistanu in izven njega?
  • Kdo resnično in pomembno podpira demokrate in kdo so ljudje z dvomljivimi pooblastili, ki predstavljajo protidemokratične sile, a imajo več sponzorjev in želijo spodkopati demokratizacijo in harmonijo?

Ključnega pomena je razumeti, da so mlajše generacije Afganistancev na razpotju. Znašli so se v vlogi mimoidočih opazovalcev, medtem ko drugi (ki jih ne razumejo), sprejemajo vse odločitve v njihovem imenu. Zato se ne čutijo del političnega procesa.

To stanje je nastalo zaradi premajhne vključenosti v pomembne socialne in politične programe in zaradi nesposobnosti afganistanskega vodstva, da bi jih pritegnili in vodili. Na podoben način se vodstvo ne odziva na nujne potrebe svojih državljanov in tako ustvarja prepad med prebivalci in vlado.

In kaj se bo zgodilo, če se demokracija ne obnese?

Tveganje je naslednje: ta neustrezen odnos ljudi še bolj oddaljuje od glavnih usmeritev in ustvarja priložnosti za porajanje nezaupanja v oblast, ki je tako vehementno zagotavljala, da bo izpolnila svoje obljube. Državljane bo to sililo v ekstremizem in kriminal. Če se bodo taki pojavi razmahnili v polni meri, bo še težje ponovno vzpostaviti nadzor in red.

Ta vprašanja niso samo glavna skrb mlajše generacije Afganistancev, ampak bi se morale nanja takoj odzvati tudi naše zaveznice in afganistanska vlada.

V prihajajočem politično razgibanem obdobju v državi bi se morali nujno posvetiti tem vprašanjem. To politično obdobje, ki je še posebej pomembno, bi lahko pripomoglo k potrebnemu zavedanju o situaciji v Afganistanu in o tem, da ljudje v Afganistanu potrebujejo veliko več od tega, o čemer govorita mednarodna skupnost in afganistanska vlada.

Če bi našli ustrezne odgovore za te potrebe, bi s tem lahko ustvarili potreben zagon in povezanost, tako da bi lahko ljudje postali del procesa – in ne samo mimoidoči opazovalci.

Nobenega naroda ni možno izgraditi, če ljudstvo nima občutka, da je udeleženo.

Nobeno ljudstvo ne more imeti občutka, da je udeleženo, če se ne čuti del procesa.

Noben proces ne bo uspel brez ustreznega vodstva.

Nobeno vodstvo ne more voditi, če nima verodostojnosti.

Pomena volitev za afganistansko prihodnost nikakor ne smemo podcenjevati.

Ob upoštevanju teh dejstev moramo premisliti o:

  • nevarnosti, da bi se nedemokratične struje polastile nove demokracije v Afganistanu;
  • potrebi po tem, da Afganistanci dobijo občutek, da so udeleženi v tej demokraciji;
  • potrebi, da Afganistanci povečajo odgovornost demokratičnega procesa;
  • pomenu prihodnjih volitev;
  • potrebi pokazati, da je možen miren prenos moči od enega voditelja na drugega.

Svobodne in poštene volitve so pri tem bistvenega pomena. Da bi kot skupina držav pokazali resnost naše obljube, da bomo pomagali Afganistanu, se moramo dobro pripraviti, da bi obveznosti izpolnili.

Poštene volitve bi prebivalcem Afganistana – prvič v moderni zgovodovini – omogočile prenos vodenja od enega predsednika na drugega, mirno izvoljenega predsednika, in tako ljudem dale prepotreben občutek, da so udeleženi v demokraciji. To pa je za izgradnjo naroda in spodbujanje demokracije neprecenljivega pomena.

Poštene volitve bodo precej nezadovoljnim in izčrpanim ljudem dale novo prožnost in potrpežljivost. Udeležba lokalnih prebivalcev bo novemu vodstvu in mednarodnim partnerjem pomagala, da se učijo iz preteklih napak in dobijo nov zagon za pospešeno obnovo in reforme.

Poleg tega bodo poštene volitve ponovno angažirale in spodbudile podpornike v vseh državah, ki pomagajo Afganistanu. Povedale jim bodo, da napori zadnjih sedem oziroma osem let niso bili zaman in da proces prinaša sadove.

Vidim, da je afganistanska vlada že začela na razne načine manipulirati z volitvami, in to pred nosom mednarodne skupnosti. Če bomo dopuščali napačno uporabo in zlorabo moči, si bodo ljudje razlagali, da zaveznice Afganistana temu prikimavajo. Menim, da bi s tako zlorabo zapravili vse prihodnje možnosti, da bi Afganistance pridobili na stran mednarodne skupnosti.

Podobno bo podpora mednarodne skupnosti administraciji, ki manipulira z volitvami, udarec za demokracijo in njen lasten ugled.

Želje Afganistancev se prav nič ne razlikujejo od želja drugih narodov ali držav. Ljudje si želijo bistvenih in dolgotrajnih sprememb.

Če ne bomo prepoznali tega hotenja, ki je nujno potrebno, potem bo nastal narod, katerega večina bo na strani nasprotnikov demokracije. Zaradi razočaranja se bosta razmahnila ekstremizem in kriminal, in prav lahko se zgodi, da bomo dobili narod, ki ne bo zaupal več nobenemu sistemu upravljanja.

Posledice tega neuspeha in izgube verodostojnosti mednarodne skupnosti v Afganistanu pa ne bodo ostale omejene samo na Afganistan. Odmevale bodo po celotni regiji, celotnem islamskem svetu in še širše.

Glas za boljšo prihodnost – bližajoče se volitve so pomembno razpotje za Afganistan.

Računamo na demokracijo: svobodne in poštene volitve bodo najboljša reklama za afganistansko novo demokracijo.

Share this:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink