JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
Prejšnje številke
Razpored za 2008
Avtorji
V naslednji številki
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  
Hrana in varnost
V tokratni fotoreportaži si bomo ogledali, katere težave povzroča prehrambena kriza, katere kraje je najbolj prizadela, kakšna je vloga vode in goriva ter katera so možna s hrano povezana varnostna vprašanja.
Mednarodni vrhunski strokovnjak za prehrano opisuje, kako lahko mednarodne organizacije kratkoročno in dolgoročno ukrepajo ob prehrambeni krizi, ter opisuje izzive in priložnosti, ki jih ponuja trenutna situacija.
Kako so povezane cene hrane in vse hujši nemiri ali politična nestabilnost? Revija NATO ponuja hitri vodič do nekaterih odgovorov.
Kakšen vpliv ima prehrambena kriza na Natove operacije? Nekatere temeljne informacije in intervju s predstavniki misije UNAMA ponujajo vpogled v težaven položaj Afganistana.
David Victor iz Sveta za zunanje zadeve razlaga, zakaj je prišlo do energetske krize, kako je povezana z vprašanji prehrane in kaj bi morale vlade narediti.
Profesorja Alpas in Ciracoglu sta kot predstavnika Natove pilotne študije Znanost za mir (Science for Peace) spregovorila o hrani kot o varnostnem vprašanju, o tem, s čim se ukvarjajo Natovi projekti in o svojih napovedih za prihodnost.

Večini ljudi na Zahodu se zdi nedavna prehrambena kriza sicer pereč, vendar oddaljen problem. Zdi se, da razen nekaj namrščenih obrvi, ko seštevamo tedenske stroške nakupov hrane, ta problem še ni prestopil naših meja udobja. Vendar pa ta skoraj samozadovoljnost ni na mestu iz treh razlogov.

Prvič, starejša generacija se verjetno še živo spominja problema pomanjkanja hrane na Zahodu. V času velike depresije v 30-ih letih 20. stoletja so v velikih ameriških mestih od New Yorka do Seattla obstajala revna barakarska naselja, ki so jih imenovali Hoovervilles (po tedanjem predsedniku Herbertu Hooverju). V njih so stanovali reveži brez denarja in z malo hrane. Naslednji predsednik, ki se je lotil teh težav, se je dobro zavedal, da pomanjkanje hrane ogroža varnost. »Lačni in brezposleni ljudje predstavljajo plodna tla za nastanek diktatur,« je dejal Franklin D. Roosevelt.

Drugič, čeprav danes na Zahodu ni več naselij v stilu Hoovervilles, število revnih v mestih vedno hitreje narašča. To so ljudje, ki jih naraščajoče cene prehrane najbolj prizadenejo in potisnejo v tako imenovano »nevidno lakoto«. Na policah v trgovinah vidijo hrano – in vidijo, da so cene nedosegljive. In ti ljudje, katerih število gre v desetine, če ne stotine milijonov, se bodo verjetno prejkoslej odzvali.

Tretjič in zadnjič, obstaja tudi bolj posredna grožnja. Poglejmo Afganistan. To je ena najrevnejših držav na svetu, ki je že pred šestimi meseci zaprosila za dodatno pomoč v hrani in v kateri najdemo uporniško gibanje, ki je kot nalašč za to, da izkoristi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja hrane. Viri v Afganistanu so že opozorili na nevarnost odtujenih mladih moških, ki se zatekajo k radikalnim rešitvam. To pa bi vplivalo tudi na Zahod – kratkoročno na naše vojake, srednjeročno in dolgoročno pa na našo lastno varnost.

Hrana ni zgolj humanitarno vprašanje, ki zasluži naše sočutje. Je tudi varnostno vprašanje, ki zahteva ukrepanje.

Paul King