JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Hrana in varnost – vprašanja in odgovori

Revija NATO ponuja hitri vodič do tega, kako bi cene hrane lahko pripeljale do vse hujših nemirov in ogrozile politično stabilnost.

© AP / Reporters

V zadnjem letu se je riž podražil za več kot 70 odstotkov. Cene pšenice so se več kot podvojile, kar je posledično močno vplivalo na osnovna živila, kot je kruh. Soja, še eno od glavnih osnovnih živil, se je podražila za 87 odstotkov. Cene koruze pa so zrasle za 31 odstotkov.

Za to ni enega samega vzroka. Gre za skupek medsebojno povezanih elementov. Na seznamu možnih dejavnikov najdemo:

  • rast prebivalstva. Nahraniti je treba vedno več ust in ta trend se bo še nadaljeval. Do leta 2025 se bo število prebivalcev na Zemlji povečalo za 1,6 milijarde.
  • prehrana tega rastočega prebivalstva. Prehrana mnogih ljudi je vedno izdatnejša. Z naraščanjem bogastva v državah kot sta Kitajska in Indija se več ljudi prehranjuje z živili, kot je meso, kar pomeni, da je zemljo treba uporabljati za pašo in ne za poljedelstvo, to pa je sprožilo verižno reakcijo. Poleg tega to pomeni tudi večje povpraševanje po žitaricah, tako za potrošnike kot za živino.
  • vprašanje, ali se obdelovalne površine uporabljajo za gorivo ali hrano. Zaradi vse večje zaskrbljenosti glede energetske varnosti se vse več zemljišč namenja za biogoriva. ZDA so od leta 1998 do lani povečale proizvodnjo bioetanola s približno 5 milijard litrov na 35 milijard litrov, količina pa naj bi se še povečevala. Zaradi tega se je na nekaterih območjih oskrba s hrano zmanjšala, cene pa so zrasle.
  • kmetijsko proizvodnjo so prizadele vremenske ujme – avstralski pridelek je, na primer, zelo prizadela suša. Po napovedih Svetovnega programa za hrano bodo tovrstni vremenski vplivi povzročili izpad donosa v več kot 40-ih državah v razvoju.
  • drugi dejavniki, povezani z energijo, kot so naraščajoči stroški ključnih kmetijskih proizvodov, npr. gnojil in nafte, so prav tako podražili gojenje poljščin.
  • izkrivljeni sistemi cen na Zahodu (npr. visoke subvencije, izplačane kmetom v Evropi in ZDA) naj bi prav tako prispevali k nastali situaciji.

  • Prvič, skrbijo nas učinki, ki jih bodo imele te cene na stabilnost v državah in nestanovitnih regijah. Na primer: poročilo, ki ga je marca objavila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, pravi, da bo kmetijstvo na Bližnjem vzhodu verjetno utrpelo izgube zaradi visokih temperatur, suše, poplav in propadanja tal.
  • Drugič, skrbi nas, da so te podražitve najbolj prizadele milijonske množice revnih v mestih – zdaj že največjo svetovno skupino prebivalcev. To pa je nova vrsta prehrambenih težav. Revni v mestih ne stradajo, ker bi hrane primanjkovalo. Hrana je – vendar si je ne morejo privoščiti.

V številnih državah je že prišlo do odmevnih nemirov zaradi cen hrane, predvsem na Haitiju (kjer je bilo več mrtvih) in na Slonokoščeni obali (za popolnejši seznam gl. photostory).

Cene hrane so imele učinek po vsem svetu: do aprila 2008 so zabeležili množične demonstracije v preko 30 državah.

Vsa, kjer živi najrevnejše prebivalstvo sveta – vendar pa zlasti države oziroma regije, ki so neto uvoznice hrane. Posebej prizadeta je Afrika in deli Azije ter Srednje in Južne Amerike. Ravno nasprotno pa se je v nekaterih državah izvoznicah, kot so Argentina, Kanada in Avstralija, zaradi prehrambene situacije trgovinska bilanca izboljšala.

Gl. poseben članek o učinkih prehrambene krize Afghanistan

Na varnost bi lahko vplivalo še kar nekaj drugih področij, prizadetih zaradi cen prehrane, na primer energija, trgovina in migracije.

  • Predsednika perujske oziroma bolivijske vlade, Alan Garcia in Eva Morales, sta vprašanje že povezala z energetsko varnostjo. Trdita, da je potreba po stabilnejši oskrbi z energijo iz biogoriv odvzela zemljo in vire za hrano, ki jih potrebujejo države v razvoju. Zahodne vlade sta pozvala, naj dajo hrani prednost pred gorivom.
  • Na področju trgovine so številne države že prepovedale izvoz nekaterih živil – zaradi česar lahko v odvisnih državah in regijah nastane še večja prehrambena negotovost. Komisar EU za trgovino Peter Mandelson je že posvaril pred takim odzivom in dejal, da to nima »niti gospodarskega niti razvojnega smisla« in da ustvarja zgolj »iluzijo prehrambene varnosti«.

    Tudi trgovinske omejitve že vplivajo na varnost. Na Šri Lanki, na primer, so nekateri trgovci začeli kopičiti zaloge, saj nočejo prodajati po nižjih, uradnih cenah, ki jih je določila vlada. Ustanovljeno je bilo posebno sodišče za kaznovanje trgovcev, ki prodajajo nad temi cenami – kljub temu, da so morda svoje zaloge pred tem kupili po višjih cenah. Ta situacija pa je že posledica odločitve druge države, namreč Indije, da bo ustavila izvoz riža, ki ni basmati.

  • Kar se tiče migracij, so evropske vlade že pred izbruhom prehrambene krize izrazile bojazen, da bi se množične migracije sprevrgle v varnostno vprašanje. Takrat je bila bojazen pred migracijami povezana s podnebnimi spremembami. Zdaj se je strah pred migracijami povečal zaradi selitev ljudi, ki iščejo hrano; intenzivnost sovražnosti, ki lahko nastane zaradi tega, pa smo že videli v Južnoafriški republiki, ko so priseljenci v zadnjih nekaj mesecih postali glavna tarča napadov. Več kot 40 je bilo ubitih, na tisoče pa so jih pregnali iz domov in podjetij.

Josette Sheeran, vodja Svetovnega programa za hrano, pravi, da se bo sitaucija na prehrambenih trgih izboljšala čez tri do štiri leta in sicer zaradi povečane proizvodnje in popravkov na trgu. Do takrat pa bo na milijone ljudi trpelo zaradi nadaljnjega naraščanja cen.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink