JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  
 

Nemiri na Haitiju in v Kamerunu, nasilni protesti na Slonokoščeni obali in jezne demonstracije v Mavretaniji, Mozambiku, Senegalu, Uzbekistanu, Jemnu, Boliviji, Indoneziji in v drugih državah so pokazali na nestabilnost, ki jo povzročajo rastoče cene hrane. Trinajst odstotkov svetovnega prebivalstva je zaradi skrajne revščine podhranjenega, medtem ko ima do 2 milijardi ljudi občasne težave z varno oskrbo s hrano.

(Vir: Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo)

© AP / Reporters

Voda je že postala varnostno vprašanje. Največji porabnik vode na svetu je kmetijstvo: porabi kar tri četrtine svetovnih vodnih virov. Za proizvodnjo enega kilograma krompirja je potrebno približno 500 litrov vode, za kilogram govedine iz živali, pitanih z žitom, pa do 100.000.

(Viri: Svet Evrope/OECD)

© Science Photo Library / Reporters

97,5 odstotkov vode na zemlji je slane, kar pomeni, da ostane le 2,5 odstotka sladke vode. Od tega majhnega deleža je več kot dve tretjini vode zamrznjene v obliki ledenikov in polarnega ledu. Povpraševanje po vodi v mnogih delih sveta že presega ponudbo, napovedujejo pa, da bo ob rastočem številu prebivalstva do leta 2025 dvema tretjinama ljudi na planetu primanjkovalo vode.

(Vir: Greenfacts.org)

© AP / Reporters

Dezertifikacija, ki pomeni propadanje zemljišč in torej slabšo biološko produktivnost, je posledica človeških dejavnosti. Vsako leto izgine okoli 24 milijard ton rodovitne zemlje. Dezertifikacija ogroža eno tretjino kopenske površine zemlje (4 milijarde hektarov) in neposredno vpliva na več kot 250 milijonov ljudi.

(Viri: Natov znanstveni program /FAO)

© Science Photo Library / Van Parys Media

Ena glavnih posledic nestabilne preskrbe s hrano so migracije. Pričakujejo, da se bo v letih od 1997 do 2020 z opustošenih območij podsaharske Afrike v severno Afriko in Evropo odselilo približno 60 milijonov ljudi. Po napovedih pa naj bi se ta proces še krepil z rastjo prebivalstva: tako bo leta 2050 treba nahraniti 3 milijarde lačnih ust več.

(Vir: Mednarodna skupina za podnebne spremembe /Združeni narodi)

© AP / Reporters

Nekateri za pomanjkanje hrane krivijo vse pogostejšo prakso predelave poljščin v biogoriva, kar naj bi privedlo do zvišanja cen in manj varne preskrbe. Za proizvodnjo 50 litrov (ali približno enega polnega rezervoarja običajnega avtomobila) biogoriva etanola je potrebnih 232 kilogramov koruze. S to količino koruze bi lahko otroka v Zambiji hranili celo leto.

(Vir: Združeni narodi)

© AP / Reporters

Negotova preskrba s hrano v mnogih državah je v živem nasprotju s težavami zaradi presežkov hrane v razvitem svetu. Približno eno četrtino hrane na svetu vržemo stran, ne da bi jo pojedli. V mnogih razvitih državah se število predebelih ljudi povečuje. Medtem ko Svetovni program za hrano opozarja na vse večjo revščino v urbanih okoljih (in posledično na vse večjo nestabilnost), pa Svetovna zdravstvena organizacija opozarja tudi na to, da bo do leta 2015 predebelih 700 milijonov ljudi.

(Vir: Svetovna zdravstvena organizacija)

© Emilio Ereza / Van Parys Media

Nemiri na Haitiju in v Kamerunu, nasilni protesti na Slonokoščeni obali in jezne demonstracije v Mavretaniji, Mozambiku, Senegalu, Uzbekistanu, Jemnu, Boliviji, Indoneziji in v drugih državah so pokazali na nestabilnost, ki jo povzročajo rastoče cene hrane. Trinajst odstotkov svetovnega prebivalstva je zaradi skrajne revščine podhranjenega, medtem ko ima do 2 milijardi ljudi občasne težave z varno oskrbo s hrano.

(Vir: Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo)

© AP / Reporters

Voda je že postala varnostno vprašanje. Največji porabnik vode na svetu je kmetijstvo: porabi kar tri četrtine svetovnih vodnih virov. Za proizvodnjo enega kilograma krompirja je potrebno približno 500 litrov vode, za kilogram govedine iz živali, pitanih z žitom, pa do 100.000.

(Viri: Svet Evrope/OECD)

© Science Photo Library / Reporters

97,5 odstotkov vode na zemlji je slane, kar pomeni, da ostane le 2,5 odstotka sladke vode. Od tega majhnega deleža je več kot dve tretjini vode zamrznjene v obliki ledenikov in polarnega ledu. Povpraševanje po vodi v mnogih delih sveta že presega ponudbo, napovedujejo pa, da bo ob rastočem številu prebivalstva do leta 2025 dvema tretjinama ljudi na planetu primanjkovalo vode.

(Vir: Greenfacts.org)

© AP / Reporters

Dezertifikacija, ki pomeni propadanje zemljišč in torej slabšo biološko produktivnost, je posledica človeških dejavnosti. Vsako leto izgine okoli 24 milijard ton rodovitne zemlje. Dezertifikacija ogroža eno tretjino kopenske površine zemlje (4 milijarde hektarov) in neposredno vpliva na več kot 250 milijonov ljudi.

(Viri: Natov znanstveni program /FAO)

© Science Photo Library / Van Parys Media

Ena glavnih posledic nestabilne preskrbe s hrano so migracije. Pričakujejo, da se bo v letih od 1997 do 2020 z opustošenih območij podsaharske Afrike v severno Afriko in Evropo odselilo približno 60 milijonov ljudi. Po napovedih pa naj bi se ta proces še krepil z rastjo prebivalstva: tako bo leta 2050 treba nahraniti 3 milijarde lačnih ust več.

(Vir: Mednarodna skupina za podnebne spremembe /Združeni narodi)

© AP / Reporters

Nekateri za pomanjkanje hrane krivijo vse pogostejšo prakso predelave poljščin v biogoriva, kar naj bi privedlo do zvišanja cen in manj varne preskrbe. Za proizvodnjo 50 litrov (ali približno enega polnega rezervoarja običajnega avtomobila) biogoriva etanola je potrebnih 232 kilogramov koruze. S to količino koruze bi lahko otroka v Zambiji hranili celo leto.

(Vir: Združeni narodi)

© AP / Reporters

Negotova preskrba s hrano v mnogih državah je v živem nasprotju s težavami zaradi presežkov hrane v razvitem svetu. Približno eno četrtino hrane na svetu vržemo stran, ne da bi jo pojedli. V mnogih razvitih državah se število predebelih ljudi povečuje. Medtem ko Svetovni program za hrano opozarja na vse večjo revščino v urbanih okoljih (in posledično na vse večjo nestabilnost), pa Svetovna zdravstvena organizacija opozarja tudi na to, da bo do leta 2015 predebelih 700 milijonov ljudi.

(Vir: Svetovna zdravstvena organizacija)

© Emilio Ereza / Van Parys Media

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink