JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Kaj pomeni prehrambena kriza v Afganistanu?

Revija NATO se je s predstavniki misije ZN za pomoč v Afganistanu pogovarjala o vplivih prehrambene krize v državi in o tem, kaj pomeni za tamkajšnji varnostni položaj.

Afganistan, ena od najrevnejših držav na zemlji, že trpi posledice prehrambene krize. Cena najpomembnejšega živila, pšenične moke, se je v enem letu v povprečju zvišala za skoraj 60 odstotkov.

Ko je afganistanska vlada ugotovila učinke tega na revno prebivalstvo, je za pomoč zaprosila mednarodno skupnost, ki naj bi pomagala afganistanskim gospodinjstvom z nizko kupno močjo. 24. januarja so UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovni program za hrano skupaj pozvali k pomoči v višini 81 milijonov USD, da bi pomagali 2,55 milijona Afganistancem, ki so jih zvišanja cen najbolj prizadela.

Cena najpomembnejšega živila v državi, pšenične moke, se je v enem letu v povprečju zvišala za skoraj 60 odstotkov.

Svetovni program za hrano je v preteklih mesecih razdeljeval hrano najbolj ranljivim skupinam afganistanskih prebivalcev, z namenom, da bi v prvi polovici leta v okviru tega programa pomagali skupaj 2,5 milijona Afganistancem v mestih in na podeželju.

Ločeno od tega je Pakistan 6. maja pristal, da bo v Afganistan izvozil 50.000 ton pšenice, da bi se izognili prehranski krizi, in dejal, da se bo z afganistansko vlado dogovoril o nadaljnjem izvozu.

Medtem pa potekajo pogovori med Združenimi narodi in afganistansko vlado, da bi ugotovili, katere korake je treba narediti, potem ko bo hrana iz tega svežnja pomoči pošla. Med njimi so uvoz pšenice za zadovoljitev kratkoročnih potreb po hrani, proučitev možnosti srednjeročnega oblikovanja strateških rezerv žita in dolgoročna nadgraditev zmogljivosti afganistanskega kmetijstva, tako da bi glede hrane Afganistan ob pomoči Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) lahko postal samozadosten.

Revija NATO je vprašala Misijo ZN za pomoč v Afganistanu (UNAMA) – ki skupaj z vlado te države vodi prizadevanja mednarodne skupnosti v Afganistanu – kaj so ti dogodki pomenili za ljudi in dejansko varnost v Afganistanu, kjer Nato vodi Sile za mednarodno varnostno pomoč (ISAF).

Revija NATO : Katera praktična varnostna vprašanja so se pojavila zaradi pomanjkanja razpoložljive hrane v Afganistanu?

UNAMA: Zaradi višjih cen hrane je zadovoljevanje osnovnih potreb po hrani za milijone Afganistancev postalo skrajno problematično. Med praktičnimi varnostnimi vprašanji so demonstracije (tudi zaradi neozaveščenosti najširše javnosti v Afganistanu, da so rastoče cene hrane del svetovnega pojava) in možna večja dovzetnost mladih moških za novačenje protivladnih elementov. Na mnogih območjih so problem tudi napadi kriminalnih skupin in protivladnih elementov na konvoje pomoči s hrano.

RN: Predstavnik Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo v Afganistanu je povedal, da bi višje cene pšenice in nižje cene opija lahko spodbudile afganistanske kmete, da bi z gojenja maka prešli na prehranske poljščine. Kakšne znake tega ste zaznali?

UNAMA: V tem trenutku je preuranjeno reči, ali bodo višje cene hrane (pšenice) privedle do prehoda z gojenja maka na dovoljene poljščine. Po eni strani bi višje cene lahko predstavljale spodbudo, po drugi strani pa bo na to vplivala široka vrsta dejavnikov. Tako je, na primer, mak bolj odporen na sušo kot pšenica, poleg tega je zaradi visokih cen gnojil in goriva postalo drago saditi in prevažati pšenico, v nekaterih primerih pa so kmetje prisiljeni gojiti mak in nimajo možnosti izbrati poljščino, ki jo bodo gojili.

Obstaja možnost, da bi zaradi visokih cen hrane mladi moški postali bolj dovzetni za novačenje protivladnih elementov, vključno s talibani.

RN: Ali so najbolj prizadeta območja Afganistana tudi najbolj nestabilna?

UNAMA: Neposredne povezave nismo opazili. Na splošno so zaradi visokih cen hrane najbolj prizadeti prebivalci oddaljenih območij, ki jih je prizadela suša. Seveda pa je pomoč v obliki hrane težje dostaviti na območja, kjer je varnostni položaj slab. Po podatkih Svetovnega programa ZN za hrano so leta 2007 poročali o več kot 30 napadih na komercialna vozila ali konvoje, ki so prevažali njihovo hrano. Zaradi teh napadov je bilo skupaj izgubljenih 870 ton hrane v vrednosti 730.000 USD.

RN: Ali menite, da talibani izkoriščajo ali bi lahko izkoristili negotovost, ki jo povzročajo težave zaradi visokih cen hrane?

UNAMA: Obstaja možnost, da bi zaradi visokih cen hrane mladi moški utegnili biti bolj dovzetni za novačenje protivladnih elementov, vključno s talibani.

RN: Ali ste pri odzivanju na prehrambeno situacijo v Afganistanu zaznali kakšne elemente “celostnega pristopa” (zasnovanega zato, da bi zagotovili tesnejše sodelovanje med civilnimi in vojaškimi službami)?

UNAMA: Agencije Združenih narodov se redno sestajajo z Isafom in izmenjujejo informacije o varnosti preskrbe s hrano v Afganistanu ter o ukrepih, ki jih Združeni narodi in afganistanska vlada sprejemajo za ublažitev situacije.

Vprašanja in odgovori

Zakaj cene hrane nenadoma tako hitro rastejo?
Kaj nas glede hrane in varnosti najbolj skrbi?
Je sedanji krizi videti konec?
Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink