JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
Prejšnje številke
Razpored za 2008
Avtorji
V naslednji številki
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  
Teroristične tehnike
Tokratna fotoreportaža opisuje, kako se je terorizem z leti spreminjal, in kateri so njegovi glavni izzivi danes.
Ahmed Rašid, avtor prelomne knjige 'Talibani', se za Revijo NATO pogovarja o tem, kaj imajo skupnega terorizem, plemenska ureditev in talibani.
Teroristični napadi so pogosto poceni. Prizadevanja, da bi jih zaustavili, pa so lahko zelo draga. Ali je možno zagotoviti, da se ta denar ustrezno porabi?
Kaj bi za Nato pomenila jasna in natančno določena strategija boja proti terorizmu? Seda Gurkan govori o argumentih za in proti.
Kakšen je bil vpliv tehnologije, novačenja tujcev in protiuporniških prizadevanj na talibane v preteklih petih letih? Paula Hanasz je napisala recenzijo nove knjige Antonia Giustozzija, ki se ukvarja prav s temi vprašanji.

Spominjam se, da sem pred nekaj leti slišal zgodbo britanskega pripovedovalca o nekem njegovem prijatelju, ki je zamudil v službo. Spominjam se, kako sem si mislil, da si je za zgodbo izbral čudno temo.

Njegovemu prijatelju je menda mama za rojstni dan podarila svetlo zeleno srajco. Ker je bil ta prijatelj preveč obziren, da bi materi povedal, da mu srajca ni všeč, se je nekega dne odločil, da se bo pred službo oglasil v trgovini in se pozanimal, ali je možno srajco zamenjati. Ker ni imel računa, se je v prodajalni zadržal približno 15 minut. Na koncu so mu ponudili drugačno srajco, prijatelj, ki je ugotovil, da zamuja, pa je stekel na delo. Prispel je 15 minut prepozno.

Zgodba, ki ni vredna omembe? Prav gotovo, če bi bil to običajen dan. Vednar to ni bil običajen dan – bil je 11. september 2001. In omenjeni prijatelj je delal v Svetovnem trgovinskem centru v New Yorku. Ko je prispel, se je v severni stolp že zaletelo prvo letalo. Če bi prišel pravočasno, bi bil v višjem nadstropju od tistega, v katero se je letalo zaletelo. Slab okus njegove matere mu je rešil življenje.

To je samo ena od tisočih zgodb o tem, kako se je terorizem tisti dan nevarno približal življenju mnogih posameznikov. Poleg tistih, ki se niso za las izognili napadom, je še veliko takih, ki so poznali ljudi, zaposlene v napadenih mestih. In še veliko več tistih, ki so mislili, da bodo lahko naslednji na vrsti oni.

Kaj to pomeni? Pomeni, da terorizem pravzaprav neposredno prizadene relativno malo ljudi, zato pa toliko več posredno. Številke v članku Bjorna Lomborga za to izdajo kažejo, da mednarodni terorizem od leta 2001 vsako leto ubije približno 500 ljudi. Vendar pa to številko zasenčijo posamezniki, ki so občutili strah, kakršnega so imeli namen zanetiti ti napadi. To je tudi namen terorističnih napadov – vsaka ubita oseba prestraši še na tisoče drugih.

V tokratni številki nas zanima, koliko stane reševanje problema terorizma, kako se spreminja teroristična taktika, kako je terorizem lahko usmerjen na določen cilj ali pa med cilji ne izbira, kdo ga podpira, in kako se lahko z njim sooči organizacija kot je Nato.

Lahkega odgovora na to vprašanje ni. Prednost je velikokrat na strani teroristov. Potem ko je IRA v osemdesetih letih bombardirala hotel Brighton, v katerem je stanovala Margaret Thatcher, ki je napad preživela, je IRA izjavila:»Danes si imela srečo. Vendar pa moraš ti vedno imeti srečo, mi pa samo enkrat.«

Terorizem je premična tarča. Varnostne organizacije se morajo premikati z njo – ali hitreje.