JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Čas za strateški pristop k terorizmu?

Nato že pomembno prispeva k reševanju problema terorizma. Zakaj torej potrebuje strategijo za boj proti terorizmu? Ali bi to res prineslo bistvene pozitivne spremembe? Seda Gurkan meni, da bi se to lahko zgodilo.

© Reporters

Patruljiranje v zraku: letalo AWACS (s sistemom za zgodnje opozarjanje in nadzor v zraku) se vrača v bazo s posebnih varnostnih in protiterorističnih opazovalnih letov za potrebe olimpijskih iger.

Nihče ne bi mogel trditi, da se Nato ne zaveda grožnje terorizma. Novembra 2006 so Natovi voditelji držav izjavili, da bo »terorizem…skupaj s širjenjem orožja za množično uničevanje v naslednjih 10-ih do 15-ih letih verjetno glavna grožnja zavezništvu«.

Poleg tega ima Nato jasno, čeprav nekoliko splošno, resolucijo o boju proti terorizmu, ki pravi, da »ščiti državljane zavezniških držav, njihova ozemlja, infrastrukturo in sile, ter se bojuje proti terorizmu vseh vrst in dokler bo to potrebno«.

Napadi na ZDA 11. septembra 2001 so boj proti terorizmu potisnili strmo navzgor na seznamu prednostnih nalog Nata. Od takrat zaveznice posamično in skupaj v okviru zavezništva odločno kažejo svojo pripravljenost, da odigrajo svojo vlogo v boju proti terorizmu. Nato je v zelo kratkem času bistveno napredoval in prilagodil vse vidike svojega delovanja, da bi se zoperstavil tej grožnji.

Kljub temu pa zavezništvo nima strategije, ki bi njegove zmogljivosti za boj proti terorizmu povezala v ustrezno razdelan cilj. Nato ima orodja in cilj, nima pa vizije in odločnosti. Z drugimi besedami, nima strategije za boj proti terorizmu.

Mednarodni terorizem zahteva mednarodno, večplastno in celovito odzivanje. Zahteva usklajeno uporabo političnih, gospodarskih, diplomatskih, pravnih, socialnih, in po potrebi tudi vojaških sredstev. Nato je s sredstvi, ki jih ima na voljo, nedvomno ena od najbolje opremljenih mednarodnih organizacij za spopadanje s čezmejno teroristično grožnjo.

Kaj lahko Nato ponudi?

Prvič, glavno orožje zavezništva v boju proti terorizmu je 5. člen, ki pravi, da se oborožen napad na eno ali več zaveznic šteje kot na napad na celotno zavezništvo. Takoj po napadih na ZDA 11. septembra 2001 je Severnoatlantski svet sklenil, da ta zaveza »v današnjem svetu, izpostavljenem mednarodnemu terorizmu, ohranja svojo veljavnost in bistven pomen«. Severnoatlantski svet je odločil, da bodo teroristični napadi na ZDA, če se bo ugotovilo, da so bili vodeni iz tujine, uvrščeni pod 5. člen.

Drugič zagotavlja zavezništvo stalni forum za politična posvetovanja tako med zaveznicami kot tudi z državami partnericami in drugimi mednarodnimi organizacijami. Ta posvetovanja preko izmenjave podatkov in obveščevalnih podatkov ter sodelovanja, kadar je to primerno, tvorijo enotno fronto v boju proti mednarodnemu terorizmu.

Tretjič, Nato lahko zaradi svoje integrirane vojaške strukture, zmožnosti operativnega načrtovanja in možnosti opreti se na široko paleto severnoameriških in evropskih vojaških sredstev in zmogljivosti, izvaja celoten spekter pomembnih večnacionalnih vojaških operacij, vključno s tistimi, ki so povezane z bojem proti terorizmu. Zavezništvo stalno nadgrajuje svoje izkušnje in spoznanja iz tekočih operacij, ki so neposredno ali kako drugače povezane z bojem proti terorizmu, vključno z operacijo Active Endeavour v Sredozemskem morju, svojim delovanjem v Afganistanu in misijo usposabljanja v Iraku.

Nato ima orodja in cilj, nima pa vizije in odločnosti. Z drugimi besedami, nima strategije za boj proti terorizmu.

Četrtič, zavezništvo lahko stalno prilagaja svoje vojaške zmogljivosti novim grožnjam in tveganjem. Primera za to sta ustanovitev Natovih sil za posredovanje in posodobitev poveljniške strukture. Zavezništvo si poleg tega prizadeva za specifične zmogljivosti z mehanizmi obrambnega načrtovanja in razvijanjem naprednih tehnologij. Tako se na primer projekt Znanost za mir med drugim ukvarja tudi s tem, kako odkriti zelo majhne količine antraksa in nekaterih vrst radioaktivnih materialov, ki bi jih lahko uporabili za »umazane bombe«.

In končno, zaveznice in partnerske države skupaj iščejo načine, kako obvladovati situacije po terorističnem napadu z orožjem za množično uničevanje. Poleg tega je njihova pozornost usmerjena na zaščito civilistov, infrastrukture in napotenih Natovih sil za obvladovanje posledic terorističnih napadov, ki bi lahko vključevali kemične, biološke in radiološke snovi.

Nato torej že daje pomemben prispevek k boju proti terorizmu; prispevek, ki so mu dale še večjo težo politične spodbude in smernice na vrhu 2002 v Pragi, 2004 v Istanbulu, 2006 v Rigi in 2008 v Bukarešti. Kljub temu pa sedem let po dogodkih 11. septembra, po katerih je boj proti terorizmu pristal na vrhu Natovega seznama prednostnih nalog, zavezništvo še vedno nima jasne vizije za prihodnost, ki bi usmerjala dolgoročno načrtovanje. Ta bi lahko temeljila na njegovih močnih točkah in virih, povezanih z bojem proti terorizmu, njena definicija pa bi počivala na temeljnih vrednotah zavezništva in varnostnih prednostnih nalogah njegovih državljanov. Brez take dolgoročne vizije Nato tvega, da bo njegov prispevek k boju proti terorizmu manj učinkovit in trajen kot bi bilo sicer možno – in zaželeno.

Kaj bi nova strategija doprinesla k Natovemu boju proti terorizmu?

© Reporters

Umazano delo: vaja v Rimu na temo odzivanja po eksploziji umazane bombe.

Zavezništvo je v svojih strateških konceptih iz 1991 in 1999 opredelilo terorizem kot eno od tveganj, ki vpliva na varnost njegovih članic.

Leta 2002 pa je zavezništvo sprejelo Vojaški koncept za obrambo proti terorizmu, ki določa štiri kategorije možnih vojaških aktivnosti Nata, vključno s

  • protiterorističnimi ali obrambnimi ukrepi;
  • obvladovanjem posledic;
  • ofenzivnim bojem proti terorizmu;
  • in vojaškim sodelovanjem z nevojaškimi silami.

Ta koncept narekuje zavezništvu, naj bo pripravljeno na napotitev svojih sil za odvračanje, motenje in preprečevanje terorističnih napadov ter obrambo pred njimi, kadar koli bi bilo to potrebno in brez geografskih omejitev. Poleg tega predvideva, da morajo biti zavezniške sile na zahtevo pripravljene pomagati pristojnim nacionalnim organom pri obvladovanju posledic terorističnih napadov.

Natov Vojaški koncept je nastal v luči napadov 11. Septembra, vendar se je grožnja od takrat bistveno razvila zaradi spremenjene taktike, sredstev in organizacije terorističnih mrež. Čeprav je Nato še naprej ohranjal »boj proti terorizmu« kot eno od svojih prednostnih nalog in stalno prilagajal svoja sredstva in zmogljivosti, zavezništvo ni niti posodobilo Vojaškega koncepta niti ocenilo, da bi bilo treba sprejeti »Natovo strategijo boja proti terorizmu« na politični ravni in na osnovi predhodnih dogodkov.

Stalni proces prilagajanja Nata, da bi bil kos terorističnim grožnjam in jih na koncu odpravil, bi še nadgradila jasna dolgoročna vizija o tem, proti čemu in komu se bojujemo in kateri strategiji si dejansko prizadevamo slediti.

Taka strategija bi izpolnjevala vsaj štiri glavne namene:

  • opredeliti naravo verjetnih srednjeročnih in dolgoročnih terorističnih groženj zavezništvu in njegovim članicam;
  • določiti način delovanja, da bi ta tveganja odpravili ali vsaj zmanjšali;
  • oceniti učinkovitost obstoječih sredstev, ki so na voljo za spopad s tvemi tveganji, in po potrebi zadolžiti zavezništvo, naj razvije dodatne srednjeročne in dolgoročne zmožnosti in zmogljivosti;
  • in na koncu, pojasniti Natovo vlogo v odnosu do drugih mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s terorizmom.

Natova strategija boja proti terorizmu mora jasno določati naravo trenutnih terorističnih groženj, ki pretijo zavezništvu in njegovim članicam. Na najvišji ravni je treba doseči politično soglasje o tem, s katero vrsto teroristične grožnje se bodo najverjetno soočale Natove države članice v naslednjih 10-ih do 15-ih letih. To pomeni, da si bo treba zastaviti naslednja težka vprašanja:

  • Kateri so glavni vzroki terorizma?
  • Ali glavna teroristična grožnja izhaja iz nesekularne, protizahodne ideologije islamskih ekstremistov v obliki terorizma, zraslega na domačih tleh, ali militantnega separatizma?
  • Katere vrste asimetričnih metod in sredstev bodo teroristi najverjetneje uporabili v prihodnje?
  • Kakšna je verjetnost in katere so možne posledice terorističnih napadov z radiološkimi napravami, orožjem za množično uničevanje ali samomorilskih bombnih napadov?

Terorističnih groženj ni možno reševati in jih na koncu odpraviti brez jasne vizije »proti čemu in komu se bojujemo in kateri strategiji naj pravzaprav sledimo«.

Kako bi to spremenilo stvari?

Na osnovi ocene tveganja bi s strategijo lahko določili načrt za to, kako se spopasti s temi tveganji in jih odpraviti. Ta načrt bi moral dati poudarek različnim vrstam ukrepov, vključno s političnimi, gospodarskimi, diplomatskimi in vojaškimi ukrepi, ki bi jih bilo zavezništvo pripravljeno izvesti, da bi odvrnilo in zaustavilo teroristične napade in grožnje napadov oziroma se pred njimi obranilo in zaščitilo.

Določitev ciljnih ukrepov bi povečala tudi vidnost Natovih protiterorističnih aktivnosti in jih tesneje povezala med seboj. Natov cilj premagati Al Kaido v Afganistanu na primer bi lahko brez težav povezali z varnostjo državljanov zavezništva doma, kar bi pomagalo pri reševanju težav pri ohranjanju javne podpore Natovemu nadaljnjemu angažiranju v Afganistanu.

Zavezništvo bi poleg tega s tako strategijo dobilo pregled nad sredstvi in zmogljivostmi, potrebnimi za soočanje s tveganji in lažje določilo prednostni razvoj novih zmogljivosti za izpolnjevanje ciljev s pičlimi viri. Glede na razvijajočo se teroristično grožnjo bo morda treba na primer razviti dodatna civilna sredstva, dati prednost Natovim tehnološkim in znanstvenim programom, pospešiti uresničevanje Natove politike kibernetske obrambe ali še bolj okrepiti Natovo vlogo z dodatno vrednostjo pri energetski varnosti, vključno z zaščito ključne energetske infrastrukture.

Ne glede na to, kako krasna je strategija, je treba včasih preveriti rezultate.

In na koncu, jasno opredeljena vloga Nata v boju proti terorizmu, razpoložljiva sredstva in omejitve so lahko v pomoč pri določitvi Natovega prispevka v odnosu do drugih preostalih mednarodnih organizacij. V zavezništvu je prevladalo spoznanje, da je Nato le del odgovora in da se z današnjimi večplastnimi varnostnimi grožnjami lahko spopademo le s celovitim pristopom, delitvijo bremena in nalog ter usklajevanjem prizadevanj mednarodne skupnosti. Vendar pa nejasna vloga in pomanjkanje vizije povzročata le zmedo glede tega, »kaj kdo počne« in otežuje delitev bremena znotraj mednarodne skupnosti.

Kaj sledi?

Terorizem zaenkrat ostaja glavno varnostno vprašanje čezatlantske skupnosti. Napočil je čas, da oblikujemo realistično strategijo za spopadanje z naraščajočimi terorističnimi grožnjami, ki bo nedvoumno dodelila pičla sredstva in določila področja delovanja.

Winston Churchill nas opominja, da je »ne glede na to, kako krasna je strategija, treba včasih preveriti rezultate«. Določitev strategije boja proti terorizmu bo prvi korak, vendar pa bo trdna zaveza vseh Natovih zaveznic k njenemu izvajanju odločilna za dosego rezultata: Natov uspeh v boju proti terorizmu.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink