JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
Prejšnje številke
Razpored za 2008
Avtorji
V naslednji številki
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  
Bukarešta: kraj, kjer se oblikujejo odgovori?
V marčevski fotoreportaži Revije NATO smo predstavili nekaj dejstev iz ozadja in številk ter pogledali v zakulisje priprav zasedanja na vrhu.
Kaj si država gostiteljica Natovega vrha želi, da bi dosegli na tem dogodku? Romunski predsednik Traian Băsescu je spregovoril o glavnih področjih, kjer upa na napredek.
Bukarešta lahko stvari premakne na štirih pomembnejših področjih, pravi Natov generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer. V tem prispevku je Reviji NATO povedal, katera so ta področja in zakaj so tako pomembna. Pa tudi, kako gleda na ta vprašanja »po Bukarešti«.
Ron Asmus pravi, da se morajo Natova partnerstva razvijati toliko in tako hitro kot varnostne grožnje, s katerimi se ukvarjajo.
Na prvi pogled Nato in Madonna nimata veliko skupnega. V tem prispevku pa Peter van Ham prepričljivo dokazuje, da je enemu od njiju uspela mojstrska preobrazba in da bo drugi moral slediti njegovem zgledu.
Kako lahko Nato doseže najbolj strateški učinek? Julian Lindley-French in James Townsend opisujeta možno pot – in pasti – pri doseganju optimalnega učinka za Nato. Eno od glavnih priporočil je večja osredotočenost. One of the main recommendations is clearer focus.
Friis Arne Petersen in Hans Binnendijk izčrpno opisujeta najboljšo pot do celovitega pristopa.
Konec hladne vojne je postavil pod vprašaj potrebo po obstoju Varšavskega pakta in Nata. Prvi je kmalu propadel, drugi pa se je povečal. Zakaj različni usodi? Petr Lunak išče odgovore v zadnji knjigi Lawrenca Kaplana.

Čas za vprašanja in odgovore Nata?

Ameriški pisatelj James Thurber je sredi prejšnjega stoletja dejal: "Bolje je poznati nekatera vprašanja kot vse odgovore." Še danes ima prav.

Na vrhu v Bukarešti se bo Nato ukvarjal s pravimi vprašanji in si prizadeval za resnične odgovore. Vprašanja in odgovori so v veliki meri povezani s spreminjajočimi se varnostnimi izzivi in tem, kako jih obvladati. V obeh primerih obstajajo jasne, aktualne potrebe – in prihodnje, ki jih ne poznamo.

Trenutni izzivi v Afganistanu in na Kosovu so dobro dokumentirani. Vendar pa so pred nami prihodnji izzivi, ki se še razvijajo, kot so vplivi podnebnih sprememb na varnost in kibernetska obramba. Vsem se je treba resno posvetiti.

To vodi do vprašanja Natu: kaj je njegov smisel – in kaj bo postal. Ta številka Revije NATO je posvečena nekaterim od teh vprašanj. Prvi članek je nastal izpod peresa Natovega generalnega sekretarja Jaapa de Hoopa Schefferja.

Preostali avtorji se ubadajo z vprašanji, kot so: ali ni skrajni čas za korak k novemu strateškemu konceptu? Kako se lahko razvijajo partnerstva, da bodo zadovoljila Nato in države partnerice? In kakšna bo vloga Nata na področjih, kot je energetska varnost?

Večina dilem ima dve plati. Vrh v Bukarešti bo na nek način pomagal izbrati eno od njiju. Vendar z vrhom ta naloga ne bo končana. Lahko pa bi se zgodilo to, kar je v svojem članku napovedal romunski predsednik Traian Băsescu: "Bukarešta bi bila lahko most med našimi preteklimi dosežki in novimi nalogami."

Paul King