Bukarešta: mejnik v Natovem preoblikovanju

Natov generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer opisuje, kakšno vlogo bo po njegovem mnenju vrh v Bukarešti odigral v razvoju Nata.

3. in 4. aprila bo v Bukarešti potekalo Natovo srečanje na vrhu.

Ta dogodek je del strategije treh vrhov, ki se je začela z vrhom v Rigi leta 2006 in se bo zaključila z vrhom ob Natovi šestdeseti obletnici prihodnje leto.

V tem precej kratkem časovnem razdobju želimo bistveno pospešiti Natovo preoblikovanje: z močnejšimi operativnimi zmogljivostmi in novimi političnimi odnosi z drugimi državami in ustanovami bo zavezništvo veliko bolj učinkovit ponudnik varnosti v vse bolj globaliziranem in nevarnem svetu.

Vrh v Bukarešti bo po številu sodelujočih držav največji Natov vrh doslej. Predsedniki držav in vlad iz vseh 26 Natovih članic, partnerskih držav z vsega sveta ter predstavniki mnogih pomembnejših mednarodnih institucij se bodo zbrali, da bi razpravljali o novih načinih izgradnje varnosti.

Nič ne bi moglo bolj jasno ponazoriti Natove razvijajoče se vloge kot središča širših koalicij oziroma prožnega politično-vojaškega instrumenta, ki je na voljo ne le svojim državam članicam, temveč tudi širši mednarodni skupnosti.

Katere bodo glavne teme vrha v Bukarešti? Izstopajo zlasti štiri ključna področja.

Najprej operacije.

Naš vrh v Bukarešti se bo v veliki meri posvetil Natovim operativnim zavezam. Danes je na misije in operacije pod Natovim vodstvom napotenih več kot 60.000 pogumnih žena in mož na treh različnih celinah. V Bukarešti bomo poudarili zavezanost vseh 26 zaveznic k uspehu teh operacij in poslali močno sporočilo podpore zlasti ljudem na Kosovu in v Afganistanu.

Kar se tiče Kosova, so zaveznice jasno povedale, da bo na podlagi resolucije Varnostnega sveta ZN 1244 Kfor tam ostal, razen če se Varnosti svet ne odloči drugače. Kfor zagotavlja varno okolje – za vse prebivalce Kosova.

Vendar pa so poudarile tudi, da mora biti proces nadzorovan in usklajen. Balkan leži v osrčju Evrope in je ključnega pomena za stabilnost naše celine. Želimo si, da bi se vse države iz te regije povezale s preostalim delom Evrope. Zato bo Nato še naprej pomagal Kosovu, da se postavi na lastne noge, obenem pa bo še naprej nudil pomoč reformnim prizadevanjem Srbije, prav tako pa tudi Bosne in Hercegovine in Črne gore.

Afganistanu moramo še naprej pomagati, da postane stabilna, demokratična in ustrezno vodena država.

Afganistan predstavlja za Nato dolgoročno zavezo. Afganistanu moramo še naprej pomagati, da postane stabilna, demokratična in ustrezno vodena država, ki ne bo več izvažala terorizma, kriminala in mamil v naše države in v preostali del sveta. Opaziti je že jasne znake napredka, in to na vrsti področij – boljše izobraževanje, gospodarska rast, delujoče ustanove. Izziv pred nami je okrepiti in vzdrževati ta napredek.

Pričakujem, da se bomo na našem vrhu v Bukarešti dogovorili o jasni strategiji za nadaljnje delo v Afganistanu – z močno Natovo prisotnostjo, ki poudarja našo zavezanost, okrepljenim usposabljanjem Afganistanske nacionalne vojske, da bodo Afganistanci sami bolje sposobni skrbeti za svojo lastno varnost, boljšim sodelovanjem med mednarodnimi organizacijami, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, da bo šla ta varnost z roko v roki z obnovo in razvojem, ter močnim pozivom sosedam Afganistana, naj podprejo naš skupni cilj stabilnega in demokratičnega Afganistana.

Druga večja tema, ki bo zavzemala pomembno mesto na programu našega vrha v Bukarešti, je Natova širitev.

Natove zaveznice so obljubile, da bodo v Bukarešti povabile države, ki si želijo postati članice, ki izpolnjujejo naše standarde učinkovitosti in ki lahko prispevajo k evroatlantski varnosti. V okviru Akcijskega načrta za članstvo (ANČ) smo trdo delali in pomagali Albaniji, Hrvaški in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji* pri pripravah za morebitno članstvo. Če bi se te države pridružile, je jasno, da bi bil to velik korak v evroatlantskem povezovanju balkanske regije.

V času, ko pišem te besede, ni še nič odločeno. Vse tri države ANČ morajo nadaljevati s svojim delom, da si bodo prislužile povabilo. Podobno kot v prejšnjih krogih Natove širitve bo odločitev v Bukarešti politična. Tu in zdaj ne morem in nočem napovedovati te odločitve, ki bo odraz konsenza med našimi sedanjimi 26 članicami glede naslednje faze Natove širitve. Je pa jasno, da Nato ne trpi zaradi utrujenosti od širitve – upam, da enako velja tudi za Evropsko unijo. Prav kombinacija širitve Nata in EU je namreč tisto, kar ponuja najboljša jamstva za dolgoročni mir in stabilnost na naši celini.

Tretjič, naš vrh v Bukarešti mora pospešiti preoblikovanje Nata.

To pomeni prilagoditev Natovih lastnih struktur in zmogljivosti novemu varnostnemu okolju. Seveda vsi varnostni izzivi ne zahtevajo vojaških rešitev, vendar pa je vojaška usposobljenost bila in bo nedvomno ostala ključnega pomena za obravnavo mnogih od njih. Zato je nujno, da zavezništvo ohrani svoje vojaške prednosti, da vse naše države še naprej vlagajo potrebna sredstva v večjo prožnost in uporabnost našil sil in da slednjim zagotovimo pravo opremo za opravljanje njihovega dela.

... nujno je, da zavezništvo ohrani svoje vojaške prednosti, da vse naše države še naprej vlagajo potrebna sredstva v večjo prožnost in uporabnost našil sil in da slednjim zagotovimo pravo opremo za opravljanje njihovega dela.

Medtem ko krepimo našo sposobnost izpolnjevanja sedanjih zahtev, pa moramo gledati tudi naprej in se pripravljati na nove varnostne izzive. V luči širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev smo se odločili, da na novo pregledamo protiraketno obrambo in proučimo načine, kako bi lahko sistem, o katerem se ZDA pogovarjajo s Poljsko in Češko, dopolnjeval obstoječe Natove programe.

Ukvarjamo pa se tudi z načini za boljšo zaščito varnosti naše energetske infrastrukture in tem, kako lahko Nato prispeva dodano vrednost prizadevanjem mednarodne skupnosti za zagotavljanje večje energetske varnosti. Razvijamo politike za izboljšanje zaščite Natovih ključnih informacijskih sistemov pred internetnim kriminalom in kibernetskimi napadi.

Četrto in zadnje vprašanje za vrh v Bukarešti, ki ga želim omeniti, je razvijanje Natovih partnerskih odnosov.

V preteklih 15-ih letih je Nato pomagal državam nečlanicam po vsej Evropi, da so zadostile zahtevnim reformnim izzivom – in to je prineslo bistveno povečanje varnosti in stabilnosti naše celine.

Mnogi naši evroatlantski partnerji so pokazali veliko odločenost, da postanejo ponudniki in ne zgolj uporabniki varnosti in da dajo svoje dragocene prispevke k Natovim misijam in operacijam. Zato ima Nato močan interes, da nadaljuje s to partnersko politiko – da jo še bolje prikroji potrebam in zahtevam naših evroatlantskih partnerjev – in da jih še bolje vključi v premagovanje današnjih varnostnih izzivov. V povezavi z našim vrhom v Bukarešti bo potekal tudi sestanek z našimi evroatlantskimi partnerji in to bo odlična priložnost, da se odpremo našim partnerjem po vsej Evropi in srednji Aziji.

Rusija je sestavni del teh partnerskih prizadevanj in sam se že veselim njenega sodelovanja na vrhu v Bukarešti. Kljub svoji ostri retoriki v zadnjem času in stališčem, ki jih je zavzela do vprašanj, kot sta Kosovo in Pogodba o konvencionalnih silah v Evropi, Rusija zavzema posebno mesto med Natovimi partnerji. Cenimo in želimo nadaljevati naš konstruktivni in odprti dialog z Rusijo, tudi ko gre za vprašanja, o katerih se ne strinjamo, ter še naprej iskati skupni jezik. Kar zadeva Nato, res ni nobenih »rdečih črt« in nobenih omejitev glede tega, kako daleč se naši odnosi lahko razvijejo.

Nenazadnje pa si želimo okrepiti tudi Natovo mrežo partnerjev izven evroatlantskega območja. Povsod, od Severne Amerike do Bližnjega vzhoda in azijsko-pacifiške regije, zanimanje za Nato narašča – povsem upravičeno. Države v teh regijah so pozorno opazovale Natov razvoj. Spoznale so, da številne Natove operacije koristijo njihovi lastni varnosti in da je v njihovem interesu, da sodelujejo z Natovo ekipo. Mi v Natu moramo to omogočiti – z vključevanjem v dialog, odpiranjem novih možnosti za sodelovanje in izboljševanjem interoperabilnosti naših sil s silami zainteresiranih držav.

In še: kaj pa po Bukarešti?

Kot sem omenil na začetku, vrh v Bukarešti ne bo osamljen dogodek. Spodbudil bo uresničevanje mnogih odločitev, sprejetih na prejšnjem vrhu v Rigi, ter sprejel odločitve, ki jih bomo uresničevali v prihodnjih mesecih. Naslednje leto, ko bo Nato praznoval svojo 60. obletnico, bomo naredili še en velik korak naprej v preoblikovanju Nata. Menim, da bi ta korak moral vključevati sklep o ponovnem pregledu Natovih konceptualnih temeljev, po možnosti z začetkom dela na novem strateškem konceptu. Tak dokument bi moral povedati, zakaj je Nato edinstven, kako se preoblikuje in kako se bo lotil ključnih varnostnih izzivov, ki so pred nami. Okrepil bo naš skupni namen in zagotovil, da bo javnost Nato tudi v bodoče razumela in da bo ostal relevanten za njene varnostne potrebe.

G. Jaap de Hoop Scheffer, Natov generalni sekretar

Natov generalni sekretar med srečanjem z nekaterimi od tistih, ki opravljajo delo na terenu.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink