Na poti do vrha v Bukarešti

Romunski predsednik Traian Băsescu opisuje, kaj upa, da bo letošnji vrh Nata lahko dosegel.

Letos bo Romuniji pripadla čast, da gosti Natov vrh v Bukarešti.

Dogodek bo potekal v času in na kraju, ki sta polna simbolike. Po ustanovitvi Partnerstva za mir pred 14 leti je Nato sprejel še deset novih članic. Zavezništvo je izoblikovalo kulturo sodelovanja, svetovalo glede obrambnih reform in razvijalo politični dialog. Pri tem pa je spoštovalo tudi interese in potrebe partneric, ki segajo od Balkana do vzhodne Evrope in čez Črno morje proti Kavkazu in srednji Aziji.

Širitev je bila uspešen in vizionarski podvig. Članice Nata so okrepile svojo varnost s tem, da so jo razširile na druge države, s katerimi delimo skupne vrednote. Poleg tega je zavezništvo razvilo tudi široko mrežo partnerstev, ki nam omogoča, da lažje zaščitimo in uveljavljamo te vrednote. Z integracijo in partnerstvi je Nato pomagal združiti Evropo na podlagi svobode, stabilnosti in demokracije.

Na vzhodu je del tega spodbujanja demokracije in stabilnosti po vsej Evropi črnomorska regija. Ta regija, ki se nahaja na stičišču Evrope, srednje Azije in Bližnjega vzhoda, je tudi središče trgovinskih, energetskih in prometnih povezav. Vlade in prebivalci si prizadevajo za varnost, posodobitev in boljše življenje, obenem pa se spopadajo z dolgotrajnimi konflikti in čezmejnim kriminalom. Do reform in demokratičnega preoblikovanja je sicer prišlo, vendar pa izzivi ostajajo in Natova pomoč in podpora sta še vedno potrebni.

Če želimo to doseči, bo v procesu morala sodelovati tudi Rusija.

Partnerstvo zveze NATO in Rusije je vstopilo v novo desetletje. Kljub oviram ostaja strateški element pri krepitvi varnosti na evroatlantskem območju. Romunija je zainteresirana za trdno partnerstvo Nata z Rusijo. Slednje lahko pomaga varovati režime nadzora nad orožjem v Evropi, se boriti proti terorizmu ter krepiti stabilnost in demokracijo na celotnem evroatlantskem območju in izven njega. Naše partnerstvo z Rusijo ponuja odprt dialog in sodelovanje med enakopravnimi partnerji na podlagi skupnega interesa za krepitev evropske in mednarodne varnosti.

Zavezništvo je izoblikovalo kulturo sodelovanja, svetovalo glede obrambnih reform in razvijalo politični dialog.

Medtem ko je Nato še naprej igral kritično vlogo v evropski varnosti, je obenem skušal spodbujati stabilnost tudi izven Evrope. Za tiste, ki dvomijo o naših prenovljenih načrtih, lahko samo poudarimo, da čezatlantske kolektivne obrambe ne moremo zagotavljati osamljeno.

Ko je po 11. septembru Nato prvič v zgodovini aktiviral klavzulo o kolektivni obrambi, je s tem dokazal ne le našo zavezanost temeljnemu značaju našega zavezništva, temveč tudi našo sposobnost, da se odzovemo na nove grožnje in varnostne izzive, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje in regionalna nestabilnost. Začeli smo pomorsko varnostno operacijo v Sredozemlju in v vsa partnerstva kot prednostno nalogo vključili sodelovanje v boju proti terorizmu. Izgradnja mostov izven Evrope je pomenila tudi vključevanje držav iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda in sicer s pomočjo Sredozemskega dialoga in Carigrajske pobude o sodelovanju.

Natova prilagoditev spreminjajočemu se varnostnemu okolju je prinesla dragocen prispevek k mednarodni varnosti. Ne samo zato, ker nestabilnost v oddaljenih krajih lahko vpliva na čezatlantsko območje, ampak tudi zato, ker ima zavezništvo strokovno znanje in instrumente, potrebne za pomoč pri krepitvi varnosti skupaj z ZN in EU. Zato smo se v Afganistanu odločili za največjo kadrovsko in finančno naložbo zavezništva po hladni vojni. Stabilen Afganistan je ključ do stabilnosti in blaginje v srednji in južni Aziji, kar pa posledično prinaša koristi tudi za Bližnji vzhod in Evropo. Želimo si, da bi starodavne svilene poti oživili ne kot kanale za terorizem ali mamila, temveč s pomočjo stabilnosti in sodelovanja.

Naslednji koraki v Bukarešti

Upamo, da bo šel Natov prispevek k stabilnosti in varnosti v Bukarešti še korak dlje. Resno se moramo začeti pogovarjati o novem strateškem obzorju, ki bo pomagalo ohraniti zavezništvo kot trdno organizacijo, sposobno obravnavati nastajajoče varnostne izzive, tako blizu kot daleč stran, in bo pripravljeno sprejeti partnerske države, ki so pripravljene in sposobne prispevati k zastavljenim ciljem in misijam.

Upamo, da bomo na vrhu v Bukarešti lahko povabili Albanijo, Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo* med članice zavezništva in spodbujamo jih, naj svoje priprave na članstvo še pospešijo.

Poleg tega nameravamo okrepiti evroatlantsko partnerstvo kot Natovo glavno politiko za delovanje v Evropi in Evraziji.

Želimo, da Nato ponovno potrdi svoj angažma na zahodnem Balkanu s tem, da ohrani svojo prisotnost na Kosovu in okrepi partnerstva z Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo.

Upamo tudi, da bo zavezništvo nadaljevalo svoj angažma in politiko širitve v črnomorski regiji, s krepitvijo podpore evroatlantskim težnjam Gruzije in Ukrajine ter s partnerstvi z Republiko Moldavijo, Armenijo in Azerbajdžanom. Gruzija je naredila velike korake naprej v svojem demokratičnem preoblikovanju in glede prispevkov k Natovim operacijam. Upamo, da se bo vrh zaključil s sklepi v podporo prošnji Gruzije za vključitev v Natov Akcijski načrt za članstvo.

Prav tako smo pripravljeni pomagati Ukrajini pri izpolnjevanju njenih ciljev evroatlantske integracije na podlagi trajne politične volje in podpore njenih državljanov. Nato bi moral nadalje razvijati svoje sodelovanje s partnerji v srednji Aziji ter tako podpirati regionalno in evroatlantsko varnost.

Resno se moramo začeti pogovarjati o novem strateškem obzorju, ki bo pomagalo ohraniti zavezništvo kot trdno organizacijo, sposobno obravnavati nastajajoče varnostne izzive, tako blizu kot daleč stran.

Bukarešta je tudi priložnost za krepitev Natovega celovitega prispevka k mednarodni varnosti. Pričakujemo, da bo zavezništvo ponovno potrdilo trdno zavezanost Afganistanu in osvežilo strategijo skupaj z našimi partnerji v tej misiji. Upamo tudi, da bo vrh obnovil sodelovanje med Natom in ZN ter na podlagi skupnega interesa okrepil naše vezi s partnerji za varnost, Avstralijo, Japonsko, Novo Zelandijo in Republiko Korejo.

Poslati moramo sporočilo, da močan in aktiven Nato krepi moč Evropske unije in obratno. Nadaljnja širitev partnerstva med Natom in EU na Kosovu, v Afganistanu in v naši soseščini za Romunijo ostaja prednostna naloga – in upamo, da bo ta proces približal Evropi tudi Turčijo.

Vrh bi bil dobro prizorišče tudi za napredek pri razvijanju Natovega sistema protiraketne obrambe, ki se bo dopolnjeval in bo usklajen s sistemom, ki ga že razvijajo ZDA. Zaradi širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev smo trdno prepričani, da morajo zaveznice še naprej resno delati na tem vprašanju. Nedeljivost čezatlantske varnosti, kolektivne obrambe in solidarnosti ostaja temeljnega pomena. Nato mora biti v ospredju teh prizadevanj.

Prav tako želimo opredeliti Natovo dodano vrednost na področju energetske varnosti ter popeljati odločitve z vrha v Rigi korak dlje. Pospešiti moramo iskanje niše za Nato na tem področju, da bodo izkoriščene edinstvene zmogljivosti te organizacije in se bomo izognili nepotrebnemu podvajanju z drugimi. Ne smemo pozabiti tudi, da gre skrb za energijo z roko v roki z varovanjem okolja.

Če povzamem: vrh v Bukarešti bi lahko bil most med Natovo evroatlantsko in mednarodno angažiranostjo, med našimi preteklimi dosežki in novimi nalogami, ki so pred nami v pričakovanju jubilejnega vrha v letu 2009 in vrhov zatem. Ponuja se možnost, da odpremo razprave in začnemo orisovati našo nadaljnjo pot k novemu strateškemu konceptu, ki bo povečal Natove zmogljivosti in misije za zagotavljanje varne stabilnosti na evroatlantskem območju in izven njega.

G. Traian Băsescu, predsednik Republike Romunije

Od Afganistana do Bukarešte: Nato se spreminja.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink