Vojaško-civilna ločnica:
ohranjanje miru in druge naloge
(© Claus Larsen)
Uvodnik
Svoj prvi uvodnik bi rad začel s priznanjem, predlogom in predstavitvijo.

Najprej priznanje. V Reviji NATO bi si želel več žensk – kot avtoric in sodelujočih. To ni le lepa misel, pač pa odraža tudi vse večjo vlogo žensk na področju varnosti.

Že zdaj sta vodja redakcije in pomočnica urednika pri Reviji NATO ženski. Poleg tega v tej številki najdemo dve avtorici. Dober začetek. start.

Odnosi med moškimi in ženskami so pogosto lahko podobni odnosom med civilno in vojaško stranjo: tesni, a ne dovolj tesni.

Več člankov v tej številki priča, da je tako zaželeno srečanje umov obeh strani včasih bolj podobno trčenju.

Vidimo, na primer, kako vojaška in civilna stran delata skupaj (ali včasih tudi ne) pri takih nalogah, kot so Ekipe za obnovo provinc v Afganistanu.

Prav tako skušamo ugotoviti, kako bi Nato lahko najbolje sodeloval z drugimi organizacijami – in se sprašujemo, ali naj sodelovanje poteka od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol?

Drugič, moj predlog. Revijo NATO prenavljamo. Zato si želim povratnih informacij od bralcev o tem, kaj bi si vi želeli spremeniti in kaj ohraniti. Kliknite tukaj in pošljite svoje ideje.

In ob koncu še predstavitev. Pred kratkim sem zasedel položaj urednika Revije NATO. Pred tem sem bil novinar in pisec govorov. Veselim se že izziva, da bom lahko pomagal razvijati Natovo vodilno publikacijo.

Naj zaključim tam, kjer sem začel – pri ženskah. Eleanor Roosevelt je nekoč rekla: ‘Ženska je kot vrečka čaja – nikoli ne veš, kako močna je, dokler ni v vroči vodi.’ To je dober opis mnogih od nas – in nenazadnje tudi pripadnic in pripadnikov, ki so ravno zdaj v vročih bojnih vodah.

Paul King
Kolumbijski minister za obrambo opisuje, kako so strategije za ohranitev ozemeljskega nadzora in boj proti proizvodnji in uporabi drog pomagale njegovi državi.
Fotografska pripoved o potovanju danskega mednarodnega dopisnika Oleja Damkjæra in fotografa Clausa Larsna v Mazar-e-Šarif na severu Afganistana.
William Maley piše o njihovem nastanku in o tem, kaj jih čaka v prihodnje.
James V. Arbuckle proučuje civilno-vojaški konflikt v humanitarnih operacijah in obravnava znanja in omejitve vojakov v njih.
David S. Yost razmišlja o tem, kako bi Nato lahko bolje združil svoje prednosti s prednostmi drugih mednarodnih organizacij.
Rita Grossman-Vermaas proučuje, kako ponovno vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo širjenje nevarnega orožja, materialov in znanja.
Manjana Milkoreit piše o tem, zakaj je Nato najbolje usposobljena organizacija za prevzem glavne vloge v obnovi po konfliktu.
Matthew Taylor ocenjuje knjigo Človekoljubno vojaško posredovanje: pogoji za uspeh in poraz (“Humanitarian military intervention: The conditions for success and failure”) avtorja Taylorja B. Seybolta.
Ryan Hendrickson piše o tem, kako je Švedski uspelo potegniti najboljše tako iz nevtralnosti kot iz Nata.