Povzetki

Razmišljanja o vrhu v Rigi

Jaap de Hoop Scheffer
Vrh v Rigi se bo osredotočil na tri svežnje: politična angažiranost, preoblikovanje obrambe in operacije. Politični sveženj bo vključeval pobude za širitev, partnerstva in usposabljanje. Še posebej nameravajo zaveznice spodbuditi tri zdajšnje kandidatke za članstvo, Albanijo, Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo* , naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji za doseganje standardov za članstvo. Razmišljali bomo tudi o izgradnji tesnejših vezi z izbranimi partnericami. Na področju preoblikovanja obrambe zavezništvo potrebuje sile, ki bodo lahko opravljale visokointenzivne bojne naloge in se vključevala v obnovo po konfliktu, Natove odzivne sile pa nam bodo omogočile, da lahko hitro reagiramo na nove izzive. Logika Natovih operacij namreč pravi, da če se z novimi grožnjami ne bomo spopadli, ko in kjer se pojavijo, bodo sčasoma pristale na našem pragu. In vse od Balkana do Hindu Kuša so prav te operacije tisto, kar povzroča spremembe. Če želimo v današnjem svetu kakršno koli obliko reda in varnosti, mora čezatlantska skupnost sprejeti odgovornost in ukrepati, ko je to potrebno, pa najsi gre za preprečevanje terorizma ali za zagotavljanje humanitarne pomoči.

Razmislek v Rigi

Vaira Vīķe-Freiberga
Sredi devetdesetih let so se države članice Nata dogovorile, da če naj mir in stabilnost ohranijo in razširijo na vso evropsko celino, potem bo treba čezatlantsko zavezništvo razširiti proti vzhodu. Latvija takoj izkoristila priložnost in se vključila v pobudo. Seja Latvija kot polnopravna članica verjame, da mora zavezništvo še naprej spoštovati svoja ustanovna načela o kolektivni varnosti in kolektivni obrambi pustiti odprta vrata za tiste narode, ki so stopili na pot demokracije in ki se izkažejo za sposobne izpolniti Natove pristopne zahteve. Varnostno okolje, s katerim se svet danes srečuje, je postalo mnogo bolj zapleteno, kot je bilo v času hladne vojne, in Nato je pred težko odločitvijo: strogo upoštevati svoj prvotni mandat ali tvegati in iti dlje, zavedajoč se, da so njegova sredstva in zmogljivosti edinstveni in da bi njihova uporaba lahko odločilno prispevala k razrešitvi oboroženih konfliktov? Seveda Nato ne more in ne sme posegati povsod, kjer se pojavijo oboroženi konflikti. Vendar pa bi moral tudi v prihodnje dajati svoj prispevek povsod tam, kjer lahko ima ta lahko resnično vrednost.

Misija Nata v Afganistanu: izvajanje teorije v praksi

Victoria Nuland
ZDA upajo, da bodo na vrhu v Rigi lahko pomagale zgraditi zavezništvo, ki bo zagotavljalo varnost pri obrambi vrednot, ki bo izvajalo celoten spekter misij, ki bo pustilo odprta vrata za tiste čezatlantske države, ki so pripravljene doseči standarde zavezništva za članstvo v njem, in ki bo služilo kot izvoznik usposabljanja za globalno varnost. Čeprav Severnoatlantski svet še vedno ni enoten glede narave in obsega moči zavezništva, so zahteve vsakodnevnih operacij prisilile Nato, da se na svojih misijah razvija dlje od teoretičnih omejitev. Vojaška sredstva zavezništva so šla že dlje od političnih usmeritev na področju globalnih partnerstev, vojaških zmogljivosti, sodelovanja z nevladnimi organizacijami, zvez, logistike, skupnega financiranja, obveščevalnih podatkov in posebnih enot. Žal pa je Afganistan za zavezništvo prinesel tudi nekaj slabih novic. Le sedem od 26 članic nameni 2 odstotka svojega BDP za obrambo, kolikor je neuradni Natov minimum. Po Rigi bomo morda lahko proučili, kaj lahko zaveznice še naredijo na področju, ki mu Američani pravimo domovinska varnost, nekatere zaveznice pa nacionalna obramba ozemlja.

Kam gre Nato?

Pierre Lellouche
Natov položaj danes je paradoksen. Po eni strani je zavezništvo preživelo geopolitično revolucijo, ki jo je povzročil konec sovjetske grožnje s tem, da se je, na primer, opremilo z novimi zmogljivostmi, kot so Natove odzivne sile. Po drugi strani pa je prihodnost zavezništva nejasna in smisel obstoja te organizacije je še vedno odprto vprašanje. Poleg tega je šibke točke in nerešena vprašanja na evropski strani še povečal negativni izid lanskega ustavnega referenduma v Franciji in na Nizozemskem. Pred nami so še mnogi izzivi, kot so na primer potreba, da demokratične članice zavezništva ostanejo enotne, terorizem in širjenje orožja za množično uničevanje, naši odnosi z muslimanskim svetom, 'zamrznjeni konflikti' v Abhaziji, Južni Osetiji, Gorskem Karabahu ali Pridnestrju ter krhka demokracija v partnerskih državah, kot je Gruzija. Tu pa je še zaskrbljujoče razhajanje interesov med zunanjimi in notranjimi politikami Nata in Rusije, vključno z odsotnostjo neodvisnega sodstva, napadi na svobodo tiska in vse večjo zaskrbljenostjo zaradi varnosti oskrbe z energijo. Zdaj moramo razviti skupno strategijo o tem, kako lahko najbolje spodbujamo in podpiramo demokracijo v Rusiji in njeni okolici, da se bodo te napetosti čim bolj zmanjšale.

Trajen vpliv operacij na Natovo preoblikovanje

Diego A. Ruiz Palmer
Operacije zavezništva so postale primarna gonilna sila za nenehno prilagajanje Natovih vojaških zmogljivosti, struktur sil in poveljstev ter procesov za posvetovanje, načrtovanje in odločanje. Glavni razlog, zakaj so se Natove operacije in preoblikovanje odvijali z roko v roki, je ta, da je taka prilagodljivost vsebovana v ‘genetskem zapisu’ političnega in vojaškega sodelovanja. Natovo angažiranje na Balkanu je, na primer, sprožilo celovito reformo Natovih notranjih postopkov za obvladovanje kriznih razmer in močno vplivalo na preoblikovanje Natovih dogovorov o poveljevanju in kontroli. Natovo operativno angažiranje v Afganistanu je zavezništvo potegnilo v operacije “izven svojega območja” in opredelilo obrambo pred terorizmom za pomembno novo poslanstvo zavezniških sil. Natovo angažiranje v Afganistanu je tudi utrlo pot za inovativne pristope pri uporabi sil zavezništva na bolj prožen način v podporo Nenatovim operacijam pod vodstvom bodisi zaveznic ali mednarodnih organizacij. Ko se Nato vse bolj globalno angažira, bo vzpostavitev bolj strukturiranih odnosov z operativnimi partnerji, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, postala vse bolj pomembna. Interakcija med preoblikovanjem in operacijami bo postajala vse bolj obsežna, ko se bo Nato operativno bolj vključeval v podporo širšim mednarodnim prizadevanjem za obvladovanje kriznih razmer.

Novi izzivi, težke izbire

Sophia Clément-Noguier
Nato je začel s procesom preoblikovanja, kar je pomemben korak naprej, če hoče zavezništvo ostati politična in vojaška organizacija prve izbire pri soočanju z današnjimi in bodočimi grožnjami. Geografske meje zavezništva, na primer, niso več vprašanje. Zavezništvo je že igralo svojo vlogo v humanitarnih operacijah, in to tako na zahtevo zaveznice kot nečlanice. Severnoatlantski svet vse bolj deluje kot forum za politične razprave. Poleg tega ima zavezništvo zdaj na razpolago odzivne sile, s katerimi se lahko hitro odzove na nastajajoče krizne razmere, ter racionalno strukturo vojaških poveljstev, s tem ko je bilo vzpostavljeno poveljstvo zavezniških sil za operacije. Nekateri pomembni izzivi pa ostajajo, vključno s prepadom med vse večjimi političnimi ambicijami in realnimi vojaškimi zmogljivostmi, usklajevanjem zdajšnjih zmogljivosti z zahtevami misij, ki segajo vse od bojevanja do civilnega sodelovanja, in usklajevanjem z drugimi obrambnimi in varnostnimi organizacijami, na primer Evropsko unijo, za preprečevanje podvajanja in trenj. Nato sledi strmi učni krivulji, njegov tempo razvoja je vse hitrejši in ne more več iti nazaj. Če pa naj ostane verodostojen in povezan, se mora najprej soočiti s stalnim pomanjkanjem ustreznih sredstev za doseganje svojih ciljev.

Riga in čas po njej: politično preoblikovanje Nata

Allen G. Sens
Nato mora doživeti politično preoblikovanje, če naj bo tudi v prihodnje učinkovito sredstvo za projiciranje moči in posvetovanje o varnosti. To politično preoblikovanje mora vključevati izgradnjo globalnih partnerstev ter krepitev Natovih političnih in socio-gospodarskih informacijskih in analitičnih zmogljivosti. Vprašanja, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, nezakonito priseljevanje in varnost oskrbe z energijo predstavljajo veliko bolj zapleten varnostni izziv, kot ga je predstavljala Sovjetska zveza. Ta vprašanja so med seboj globalno povezana, so socio-gospodarske narave, povečini jih ni mogoče rešiti zgolj z vojaškimi sredstvi, značilne zanja so notranje in zunanje posledice na varnost in pogosto so jabolko spora z vidika idej in etike. Če hoče biti Nato učinkovit instrument za projiciranje moči in posvetovanja o varnosti v luči sedanjih in bodočih groženj, potem mora politično preoblikovanje vključevati izgradnjo globalnih partnerstev, krepitev Natovih informacijskih in analitičnih zmogljivosti, razvoj Natove etične osveščenosti in izboljšanje zmogljivosti za izgradnjo države in vzpostavitev miru. Tako preoblikovanje je potrebno, da bo zavezništvo postalo bolj učinkovit instrument za izvajanje svojih glavnih dveh nalog: skupnega vojaškega ukrepanja in sodelovanja na področju varnosti.

Natova razglednica: Kabul

James Thomas Snyder
Letos poleti so sile, sestavljene iz nizozemskih, britanskih, ameriških, kanadskih, afganistanskih in danskih vojakov, dosegle odmevno zmago nad talibanskimi uporniki v Kandaharju; toda boj proti talibanom je le del zapletene misije Isafa. Pogovori s častniki Isafa na terenu razkrivajo občutljivost dela ekip za obnovo provinc (PRT), ki poteka za bojnimi črtami. Nizozemsko-avstralska PRT v Tarin Kowtu je, na primer, napredovala pri nudenju pomoči lokalnim prebivalcem pri vnovični izgradnji namakalnih omrežij, ki so ključnega pomena za zatiranje pridelave opija, medtem ko strokovnjaki PRT blizu Bagrama poučujejo uradnike v provinci o kmetijskem razvoju. Center za vojaško usposabljanje iz Kabula pa medtem vsako leto usposobi na tisoče vojakov. Čeprav je delo v Afganistanu nedvomno nevarno, pa je mednarodna skupnost trdno zavezana varnosti in razvoju države, kar pomeni zaščito pred talibani in drugimi grožnjami.
...Na začetek...

* Turčija priznava Republiko Makedonijo z njenim ustavnim imenom.